Kako pametno razdolžiti podjetja, GZS, 13.5.2013

Ljubljana, 13. maja 2013 – Slovenija se ne spopada le s sanacijo javnih financ in bančnim posojilnim krčem. Tudi številna slovenska podjetja so prezadolžena, so se strinjali udeleženci na današnjem posvetu z okroglo mizo, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Insolvenčni zakon je premalo, potrebujemo jasno zakonodajo za pametno in hitro razdolževanje, jasno strategijo in transparenten, depolitiziran in profesionalen postopek.

Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, je uvodoma poudaril, da smo v prelomnem obdobju, ki traja že bistveno predolgo. Prelomnica pa je vsako leto bolj ostra in globlja. Zato gospodarstvo pričakuje, da bomo skupaj zmogli »pametno in politično modro najti rešitve, da Slovenijo obdržimo nad vodo.« Opozoril je na velik problem prezadolženosti in podkapitaliziranosti slovenskih podjetij ter izpostavil nujnost, da se ta problematika rešuje hkrati in povezano z razreševanjem bančne finančne luknje. Dejal je, da po informacijah nekatera pomembna tuja podjetja umikajo denarni tok iz Slovenije, ker se bojijo, da bi jim po ciprskem scenariju zamrznili del denarnega toka. V Sloveniji je zaupanje v poslovnem svetu, pa tudi na drugih nivojih na najnižji možni točki. To je tudi razlog, da je nujno nastalo situacijo hitro rešiti. »Na GZS že nekaj časa opozarjamo, da potrebujemo jasno strategijo in resen pristop. Ne moremo si privoščiti, da razreševanje prepustimo samo trgu, saj bomo sicer ob številna delovna mesta, dobre programe, tudi v podjetjih, ki celo imajo naročila,« je rekel. Pri tem se je zavzel za čiščenje, ki bo pametno, načrtno, z razvojno strategijo.

Dr. Senko Pličanič, minister za pravosodje, se je strinjal s Hribar Miličevo oceno, da smo v prelomnem trenutku. Predstavil je prioritetne naloge svojega ministrstva in poudaril, da je temeljno zagotoviti učinkovit pravosodni sistem. Kaj pomaga, če se reši javno finančno problematiko, bančno luknjo, če pravosodni sistem ne funkcionira? Zato je potrebna uvedba učinkovitega sistema, kjer lahko izvršilna veja nadzira učinkovitost sodne veje, s čimer razume predvsem njeno hitrost. Hkrati je izrazil željo, da se okrepi samostojnost sodstva.

Povedal je, da se je izvršilna oblast s sodstvom dogovorila o nujnih korakih glede učinkovitosti sodnih postopkov, da bo v naslednjem letu v sodstvu bistveno boljša situacija kot je danes. Dogovor naj bi podpisali še v tem tednu. Rak rana je po ministrovem prepričanju implementacija zakonov. Ni cilj vsakokratne vlade, da se spremenijo zakoni. Večino energije je treba vložiti v implementacijo zakonov, bodisi obstoječih ali pripravo novih. Hitro ukrepanje pa ni potrebno le pri sodstvu, temveč tudi pri drugih delih pravosodja. Pri tem je treba uvajati postopke, kot so sicer značilni v gospodarstvu - benchmarking, jasno določeni cilji in koncepti. Dotaknil se je tudi novele ZFPPIPP, za katero pričakuje, da bo še v tem mesecu sprejeta v DZ. Ta naj bi pospešila postopke insolvenčnosti. V drugem koraku nameravajo s t. im. zakonom o sistemski razdolžitvi postaviti še dodatne okvire za hitrejše prestrukturiranje podjetij v fazi, ko še niso insolventna.

Mag. Janez Fabijan, namestnik guvernerja Banke Slovenije, je povedal, da sta projekt sanacije bank in sanacije nefinančnega sektorja komplementarna. Predstavil je rezultate analize, izvedene v okviru projekta prestrukturiranja podjetij konec avgusta 2012, ko so iskali dolžnike z zdravimi jedri, ki bi jim bilo smiselno pomagati. 257 dolžnikov je predstavljalo 13,4 % celotne bilančne vsote bank. Večina teh podjetij je bila prekomerno zadolženih, zgolj 28 je imelo delež kapitala v sredstvih večji od 40 %. Kot glavni problem v teh podjetjih je izpostavil lastništvo.

Poudaril je tudi, da morajo upniki za učinkovito prestrukturiranje nastopati povezano. Banka Slovenije je dopolnila nadzorstvene predpise, ki spodbujajo celovito prestrukturiranje v smeri doseganja dolgoročne zunanje konkurenčnosti in predlagajo sprotno kontrolo garancijskih shem s strani države.

Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike, je opozorila je na negospodarnost javnega naročanja in veliko nezaupanje bank do širšega sektorja graditeljstva. Izpostavila je, da tudi podatki zaključnega računa za 2012 kažejo problem velike prezadolženosti gospodarstva. Pozitiven denarni tok in vsaj 30 % samofinanciranja ima le tretjina družb po številu zaposlenih in manj kot petina po prihodkih. Rešitve za prezadolžena podjetja morajo biti sistemske, ne smejo biti prepuščene le trgu. Seveda je treba najprej tudi znotraj takega podjetja oblikovati ukrepe, s katerimi se lahko optimirajo stroški in razvojni projekti. Pogoj za to je zaupanje lastnikov in menedžmenta ter začetek procesa učinkovitega prestrukturiranja v sodelovanju z bankami. Pri tem se, kot je dejala, takoj »trči na neodgovornost lastnikov in izčrpavanje«. Dodala je, da mora država zagotoviti konkurenčno zakonodajo in pri vseh sprejetih ukrepih upoštevati učinke na gospodarstvo.

Namestnik direktorja pravne službe GZS Igor Knez je med trenutnimi težavami na mikro ravni naštel neupoštevanje pravil finančnega poslovanja, prepozno ugotavljanje insolventnosti, uveljavljanje odgovornosti poslovodstva ter odgovornost neaktivnih lastnikov. Posledica teh težav so nizka stopnja poplačila v stečajnih postopkih, dolgotrajnost postopkov, ki dodatno zmanjšujejo vrednost premoženja in s tem višino poplačila posameznih upnikov, verižno ustanavljanje podjetij za izogibanje plačil, neugotavljanje odgovornosti lastnikov in poslovodstva ter namerno izogibanje in zavlačevanje plačil. Možne rešitve vidi v izvensodni poravnavi pod sodnim nadzorom. Tu so pomembni predvsem v praksi preizkušeni modeli, ki delujejo v primeru prave prostovoljne finančne reorganizacije oziroma izvensodne poravnave. Ker podjetja tega niso sposobna narediti sama, takšne odločitve ne smejo v vseh primerih biti prepuščene tržnim rešitvam. Zato je treba najti pozitivne in negativne spodbude, kako prisiliti oziroma spodbuditi poslovodstvo in lastnike, pa tudi upnike, da pristopijo k takšni reorganizaciji in ohranijo delujoča podjetja, s posli, referencami in zaposlenimi.

Na okrogli mizi, ki je sledila in jo je vodil svetovalec generalnega direktorja GZS Goran Novković, so dr. France Arhar, direktor Združenja bank Slovenije, strokovni sodelavec ministrstva za pravosodje Andrej Simonič, vodja delovne skupine za finančno prestrukturiranje podjetij pri Združenju Manager Branko Greganovič, odvetnik in poznavalec italijanskega načina prestrukturiranja podjetij Damijan Terpin, predsednik združenja stečajnih upraviteljev Marko Zaman ter predsednik GZS mag. Samo Hribar Milič razpravljali o izzivih pri razdolževanju podjetij. Tako je Andrej Simonič menil, da bo novela ZFPPIPP ustvarila zaupno razmerje med upniki in upraviteljem. Upniki morajo med sabo doseči večino. To naj bi omogočilo sklenitev »master« sporazuma o prestrukturiranju, ki bo finančno vzdržen in bo vodil do rešitve vseh odprtih vprašanj v zvezi z nadaljnjim poslovanjem podjetja. Dr. France Arhar je izpostavil, da je izrednega pomena postavitev prave diagnoze o stanju v Sloveniji. Ne gre več le za kreditni krč, ampak za krč lastniškega kapitala. Po njegovem prepričanju ni kapitala ne v podjetjih, pa tudi ne v bankah. Nujno je, da država spremeni svojo vlogo lastnika. Tisti, ki se sam kot lastnik ne odziva, kot se od njega pričakuje, ne prinaša nobenih koristi. Odgovoren lastnik pa služi tako sebi kot okolici. Kredit po njegovih besedah ne more reševati nastalih razmer. Problem moramo rešiti sami. Glede slabe banke je dejal, da ima Banka Slovenije nova pooblastila od decembra 2012, uredba je bila že sprejeta, »pa še vedno diskutiramo, karavana gre naprej, znižuje ratinge.« Branko Greganovič je povedal, da je vsak postopek prestrukturiranja trifazni proces, ki se mu ni mogoče izogniti in običajno traja 6 do 7 let od začetka nastopa krize. Za razreševanje je najbolj realna kombinacija varčevanja, inflacije in ustreznega števila stečajev. Kot zaskrbljujoče je ocenil, da se Slovenija sedaj že peto leto nahaja v prvi fazi, ki običajno traja eno do dve leti. To pomeni, da nas čaka vsaj še 5 do 6 let bolečega procesa razdolževanja.V času po finančnem prestrukturiranju je edini način, ki ga vidi, zmanjšanje obsega poslovanja na ključno dejavnost, ki zagotavlja sveži denarni tok. Če podjetje pokaže pripravljenost in to izvede, se bodo v nadaljevanju našle tudi banke in novi lastniki, ki bodo pripravljeni vlagati sredstva na podlagi dolgoročnega poslovnega načrta. Damijan Terpin je poudaril, da so šli v Sloveniji neposredno v stečaj nekateri veliki sistemi, ki bi jih v Italiji reševali s kombinacijo sodnega in administrativnega postopka, ki je omejen na velike gospodarske sisteme.

Marko Zamanje ocenil, da sedanja novela ZFPPIPP povečuje nadzor ministra in upnikov nad upravitelji in bo prispevala k hitrejšemu stečajnemu postopku, vendar pa je izpustila pomemben vidik, ki se tiče odgovornosti poslovodstva. Zato nov insolvenčni zakon ne bo vodil k boljšemu poplačilu upnikov.

Mag. Samo Hribar Milič je izpostavil, da bi bilo treba tista podjetja, ki sicer imajo finančne težave, vendar tudi močne blagovne znamke, velik intelektualen kapital in pozitiven denarni tok, nekatera celo podpisane pogodbe za naprej, smiselno ohraniti z večjo zavzetostjo. Opozoril je na pomanjkanje strategije in posameznih ukrepov. Nujno rabimo spremembo zakonodaje, ki bo omogočala hitrejše prestrukturiranje, večjo zaščito upnikov in enostavnejše procese. Sam insolvenčni zakon ne zadostuje. Potrebujemo celoten sklop bolj učinkovite zakonodaje. Izrazil je bojazen, da »bomo dobra podjetja prodali pod krinko, da jih je treba privatizirati, da bomo na ta način reševali slaba podjetja, ki nimajo niti marketinške mreže, ne močne blagovne znamke.« Zato potrebujemo odločitev, kaj je prihodnost Slovenije, kdo so njeni vlečni konji, kaj so pametne specializacije in kako se bomo tega lotili. GZS pri svojih zahtevah na prvo mesto zato postavlja pravno državo in znotraj nje insolvenčno zakonodajo. Najprej je treba zaščititi upnike, ne lastnike. Rešitve, je rekel, ne bo, dokler ne bomo ugotovili, da morajo lastniki nositi največji del svoje odgovornosti. Nujno je torej pametno in hitro razdolževanje z jasno zakonodajo, ki bo omogočala tudi spremljanje vseh vpletenih, jasno strategijo in postopek, ki je izrazito transparenten, depolitiziran in profesionalen.

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136