Mediji

Ali zdravstvo res potrebuje več denarja?

Dejstvo št. 1.: Glede na javno znane podatke, izvajalci zdravstvenih storitev v zadnjih letih niso nominalno prejeli manj denarja, razen v letu 2011, pa še takrat le malenkostno.

Dejstvo št. 2.: Primanjkljaj vseh bolnišnic je bil lani 1,38 odstotka vseh njihovih prihodkov, neto rezultat zdravstvenih domov pa je bil lani celo pozitiven in je znašal 3,2 milijona evrov presežka.

Dejstvo št. 3.: V prvih štirih mesecih letošnjega leta ZZZS izkazuje primanjkljaj, a le  v višini 1,4% letnih prihodkov, vključujoč tudi prenesene obveznosti zavoda od lani.

 

Ugotovitev. Številke niso optimalne, vendar tudi ne tako alarmantne, da se ne bi vsakdo od nas zavedal dejstva, da bi racionalnejše poslovanje izvajalcev zdravstvenih storitev z obvladovanjem stroškov in boljšo organizacija dela, lahko prineslo pozitivno poslovanje.

Zahteva. Zato vnovič nasprotujemo dodatnim finančnim obremenitvam zavarovancev in delodajalcev. Podpiramo pa enakomernejše obremenitve vseh, ki smo plačniki prispevka za zdravstveno zavarovanje, s ciljem, da se ob več pobranih sredstvih od tistih, ki danes plačujejo premalo, nekaj vrne tistim, ki plačujemo preveč.

GZS redno komentira dogajanja v sistemu zdravstvenega varstva in zavarovanja, v skrbi za čim racionalnejšo porabo sredstev, ki jih delodajalci prispevamo v javno zdravstveno blagajno, pa tudi v skrbi, da nam prihodnje, tudi slabo premišljene, zakonodajne rešitve, ki jih pripravlja politika, ne prinesejo dodatnih finančnih bremen.

V javnosti namreč že kroži predlog Izhodišč za pripravo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga spremljajo komentarji in pobude različnih interesnih skupin, ki rešitve zdravstvenega sistema vidijo predvsem v novih finančnih obremenitvah zavarovancev in delodajalcev.

Dejstvo je, da se nobena zdravstvena reforma ne bi smela začeti, ne da bi se pred tem definirali dolgoročni cilji te reforme. Reševanje parcialnih problemov, v tem trenutku predvsem iskanje dodatnih finančnih virov, ne bo obrodilo sadov, ki si jih vsi želimo: dolgoročno stabilnost javne blagajne in optimalen, evropsko primerljiv zdravstveni servis zavarovancem.

Od decembra 2008 do decembra 2012 se je število delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji zmanjšalo za skoraj 10%, BDP pa se je v povprečju vsako leto znižal za 1%.V tem obdobju pa se prihodki, zbrani s prispevkom za zdravstveno zavarovanje, nominalno niso bistveno spreminjali. Leta 2008 so znašali 1,790 milijarde evrov, leta 2012 pa 1,840 milijarde evrov. Samo v letu 2012 so se v primerjavi s prehodnim letom rahlo znižali, in sicer za 0,9%, v drugih letih pa so rasli. Podobna situacija je bila tudi pri realizaciji odhodkov za zdravstvene storitve. V letu 2008 so le ti znašali 1,553 milijarde evrov, v letu 2012 pa 1,655 milijarde evrov. Vseskozi so nominalno rasli, razen v letu 2011, ko so bili, glede na predhodno leto za 0,9% nižji. Glede na te podatke, lahko rečemo, da v zadnjih letih izvajalci zdravstvenih storitev niso nominalno prejeli manj denarja. Glede na dogajanje v zasebnem sektorju in padec gospodarske rasti, lahko ocenimo, da je bila njihova finančna situacija takšna, da bi jim jo marsikdo zavidal.

V Sloveniji je 26 bolnišnic in 58 zdravstvenih domov, ki so javni zavodi. Poslovni rezultat, ki so ga izkazali je bil v letu 2012 nekoliko slabši kot v letu 2011. Celotni prihodki bolnišnic, iz javne službe in tržne dejavnosti, so v letu 2012 znašali 1, 6 milijarde evrov, zdravstvenih domov pa 370 milijonov evrov. S primanjkljajem prihodkov glede na odhodke oziroma z izgubo je poslovalo 12 bolnišnic in 15 zdravstvenih domov. Ta je v letu 2012 v bolnišnicah znašala 17,3 milijona evrov ali 1,38 % glede na vse prihodke bolnišnic skupaj, v zdravstvenih domovih pa 1,27 milijona evrov ali 0,34% glede na vse prihodke zdravstvenih domov. Neto rezultat vseh zdravstvenih domov pa je bil celo pozitiven, in je znašal 3,2 milijona evrov presežka.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je imel vsa leta odhodke izravnane s prihodki, na način, da je del obveznosti prenašal v naslednje leto. V prvih štirih mesecih letošnjega leta so prihodki zavoda znašali 754,6 milijonov evrov, odhodki pa 787,8 milijonov evrov, in tako zavod izkazuje primanjkljaj v višini 33,2 milijona evrov, kar glede na njegove letne prihodke predstavlja le 1,4%.

Seveda številke niso optimalne, vendar pa tudi ne tako alarmantne, da se ne bi vsakdo od nas zavedal dejstva, da bi racionalnejše poslovanje izvajalcev zdravstvenih storitev z obvladovanjem stroškov in boljšo organizacija dela, lahko prineslo pozitivno poslovanje vseh.

Večkrat smo že opozorili na trošenje javnih sredstev pri slabo izvedenih investicijah, neprofesionalnemu javnemu naročanju in izvedbi javnih razpisov. Da o neracionalno organizirani nabavi sploh ne govorimo! Slaba organizacija dela, ki od slabo definiranega in evidentiranega delovnega časa, delovnih normativov, kazalnikov in rezultatov dela pa vse do slabe izkoriščenosti prostorov in opreme, kaže na številne notranje rezerve, ki še niso bile izkoriščene, z namenom izboljšanja rezultatov poslovanja.

Zato nismo zagovorniki dodatnih finančnih obremenitev zavarovancev in delodajalcev. Smo pa zagovorniki enakomernejše obremenitve vseh, ki smo plačniki prispevka za zdravstveno zavarovanje, s ciljem, da se ob več pobranih sredstvih od tistih, ki danes plačujejo premalo, nekaj vrne tistim, ki plačujemo preveč.
 

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.