Mediji

Postavljanje temeljev za zaposlovanje mladih

Ocenjuje se, da približno 7,5 milijona mladih Evropejcev, mlajših od 25 let, ne najde dela, kar za nacionalne proračune pomeni letni strošek v višini približno 153 milijard EUR ali 1,2 % BDP. To stanje ni sprejemljivo, vendar pa se razmere v posameznih delih Unije razlikujejo: stopnja brezposelnosti mladih v Grčiji in Španiji je več kot 50-odstotna (povprečje v EU: 23,2 %), medtem ko je v Avstriji brezposelnih zgolj 8,7 % mladih.

Henri Malosse, predsednik EESO, poudarja, da je v nekaterih evropskih regijah brezposeln vsak drugi mlad človek. Meni, da je to nezaslišano in da smo za to odgovorni mi. Zato moramo biti tudi mi tisti, ki moramo predlagati konkretne rešitve, saj je to najpomembnejša skrb mladih in s tem tudi Odbora.

Na brezposelnost lahko vplivajo številni dejavniki, ki jih vlade pogosto ne morejo nadzorovati. Jasno pa je, da je sprejetje učinkovitih politik lahko velikega pomena.

Čas je za ukrepanje

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO), ki svetuje institucijam EU v imenu organizirane civilne družbe, poziva nosilce odločanja, naj se učijo od držav, kot je Avstrija, ki je mladim uspešno pomagala najti dostojne zaposlitve. Na plenarnem zasedanju EESO 23. maja je bila organizirana razprava o najboljši praksi pri zaposlovanju mladih. Predstavnik GZS v EESO je mag. Cveto Stantič.  

Christa Schweng, predstavnica za evropske socialne zadeve v avstrijski zvezni gospodarski zbornici in novoizvoljena predsednica opazovalne skupine za trg dela v okviru EESO, je izjavila, da je prepričana, da bo ta razprava omogočila jasnejši vpogled v to, kako skušajo brezposelnost mladih preprečiti v Avstriji.

Pojasnila je, da je skrivnost uspeha tudi v velikem vplivu, ki ga imajo na vsebino sistema vajeništva podjetja in delavci. Oboje zastopajo organizacije socialnih partnerjev, kar ustvarja močan občutek pripadnosti in zaupanja.

Vajeništvo, za katerega se po koncu šolanja odloči približno 40 % mladih, ima v Avstriji dolgo tradicijo. Za tiste, ki šolanje zaključijo brez potrebnih znanj in spretnosti za vajeništvo, pa imajo tudi program jamstva za mlade, v podporo tistim, ki si ne morejo najti ustrezne zaposlitve. V Avstriji poleg tega potekajo pobude inštruiranja mladih, da ne bi nihče padel skozi varnostno mrežo.

Pomoč vsem mladim v Evropi

EESO se zavzema, da bi take pobude prevzeli po vsej Evropi. Odbor je v svojem nedavnem mnenju o sporočilu Evropske komisije z naslovom Za zaposlovanje mladih podprl zamisel o namenskem skladu v podporo programom jamstva za mlade v drugih državah članicah, vendar meni, da bi bilo treba te pobude še dopolniti.

Komisija želi, da bi nacionalne vlade uvedle programe jamstva zaposlovanja in usposabljanja za mlajše od 25 let, EESO pa meni, da bi bilo treba starostno mejo dvigniti na 30 let. Prav tako želi, da bi jamstvo uvedli takoj, ko je to mogoče.

V posebej prizadetih državah, kot sta Grčija in Španija, vendar ne le tam, bi bilo poleg tega treba zagotoviti več sredstev EU. Tudi v novem proračunu EU bi morali nameniti več sredstev za obvladovanje brezposelnosti mladih ter preprečevanje negotovih zaposlitev in nereguliranih oblik dela na področju usposabljanja in pripravništva.

Pobude jamstva za mlade je treba podpreti s politikami trga dela, ki bi omogočile premostitev vrzeli med sistemom izobraževanja in usposabljanja ter trgom dela, tako kot v Avstriji. V praksi vajeništvo v Avstriji poteka tako: 80 % časa gre za delo v podjetju, 20 % časa pa se preživi v šoli.

Christa Schweng je pojasnila, da avstrijski model vajeništva neposredno vključuje socialne partnerje. Gospodarska zbornica, na primer, ki je pravni zastopnik celotne avstrijske poslovne skupnosti in eden od socialnih partnerjev, je odgovorna za registracijo pogodb in zagotavljanje, da podjetja vajence ustrezno izučijo, je povedala.

Učenje na modelu dobre prakse

Zaradi visoke stopnje brezposelnosti mladih v Uniji so tudi druge države članice že začele preučevati prednosti sistema vajeništva. Ta model so poskusili uvesti tudi drugod. Nemčija, ki ima podobno kulturo vajeništva kot Avstrija, je poslala predstavnike v Španijo, da bi pokazali delovanje njihovega modela.

Christa Schweng je pojasnila, da je avstrijski sistem nastajal postopoma v specifičnem zgodovinskem okolju. Menila je, da ga v druge države ni mogoče prenesti neposredno, kljub temu pa dokazuje, kako pomembno vlogo ima pri preprečevanju brezposelnosti sistem usposabljanja, ki povezuje podjetja in mlade.

 

Avstrijske izkušnje resnično dokazujejo, da je vključevanje mladih na trg dela odločilno za večjo blaginjo in socialno kohezijo. Zato EESO želi, da tudi druge države članice prisluhnejo državi, ki ima najnižjo stopnjo brezposelnosti in drugo najnižjo stopnjo brezposelnosti med mladimi v EU.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.