2. Vrh malega gospodarstva na GZS

Ljubljana, 19. junij 2013 - Današnji 2. Vrh malega gospodarstva, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), je potekal v znamenju parlamentarnega dialoga med podjetniki in predstavniki Vlade RS. Razprava, ki je iskala rešitve za izhod iz krize, je temeljila na Agendi^MG, naboru predlogov ukrepov za izboljšanje razmer, v katerih deluje in posluje malo gospodarstvo.

Kot je uvodoma dejal Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS, je letošnji Vrh malega gospodarstva še posebej pomemben, saj je težka kriza podjetnike, mikro in mala podjetja izjemno prizadela, zlasti zaradi okrnjenih možnosti financiranja in kot številni nepoplačani podizvajalci. V Sloveniji se soočamo tudi s krizo miselnosti, saj je podjetniški duh skorajda izginil.

Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, je izrazil željo, da Slovenija ponovno postane podjetniška, da bo kriza izginila iz besednjaka, da bomo uspeli gospodarsko rast okrepiti in ustvarjati nova delovna mesta. Dodal je, da »smo že 5 let razočarani, ker se s tistim, kar smo imeli 2008, neustrezno spopadamo.« Predvsem manjka konsistentna strategija razvoja kompetenc in kadrov, regulativnega okolja in spodbujanja inovativnosti, tehnološkega razvoja in internacionalizacije. Izvedene spremembe na področju delovno pravne zakonodaje, pokojninske reforme, ipd. je označil kot pozitivne signale mednarodnemu okolju in nujni pogoj, da začnemo graditi novo razvojno paradigmo, ki temelji na ambicioznosti in transparentnosti. Podjetniki imajo znanje, kompetence in jasno sliko, kje smo. Zahteve in predlogi, ki jih izpostavljajo, izhajajo iz težav pri poslovanju, s katerimi se srečujejo. Dodal je, da si želimo z Vlado vzpostaviti maksimalno in konstruktivno sodelovanje.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Stanko Stepišnik, je dejal, da predstavljajo predlogi gospodarstva pomembno vodilo za večjo konkurenčnost, zmanjšanje nepotrebnih obremenitev ter ponovni zagon malega gospodarstva. Vlada ne pozablja na mala in srednja podjetja. Kot primer je navedel, da bo v letošnjem in prihodnjem letu 40 javnih razpisov z več kot 450 mio evrov, pri čemer bo večina namenjenih malim in srednjim podjetjem. Ti imajo na razpolago tudi dodatne vire financiranja. Pomemben poudarek daje Vlada tudi odpravi administrativnih ovir, s katerimi se najbolj soočajo mala podjetja. Poleg ukrepov za oživitev gospodarstva je poudaril tudi ukrepe za sanacijo javnih financ.

Stojan Petrič, predsednik Skupščine GZS, je na primeru Kolektorja prikazal proces dela z malimi podjetji. Izpostavil je pomen finančnega stanja partnerja ter njegove razvojno tehnološke sposobnosti. Med najpomembnejšimi ovirami za razvoj in rast malih podjetij je izpostavil finančne, institucionalne in notranje ovire. Poudaril je, da brez reševanja realnega sektorja ne moremo reševati bančnega sistema. Kratkoročno potrebujemo takojšnje ukrepe za reprogramiranje kreditov v gospodarstvu ter za povečanje kreditnega potenciala za financiranje novih razvojnih projektov v gospodarstvu. Potrebno je postopoma znižati obrestno mero za kredite.

Zatem so udeleženci razpravljali o predlogih ukrepov malega gospodarstva. GZS je oblikovala Agendo^MG,seznam prednostnih predlogov ukrepov za izboljšanje razmer, v katerih poslujejo podjetniki, mikro in mala podjetja. Gre za tiste ukrepe, ki jih je večinoma možno uresničiti kratkoročno ali jih vsaj v zelo kratkem roku začeti uresničevati.

Ukrepe za pravno državo je komentiral Emil Marinšek iz podjetja Maremico. Pogosto mnenje podjetnikov je, da »bi bila v Sloveniji pravna država kar v redu, če bi spoštovali vse zakone, ki jih imamo.« Smo »bolj papeški od papeža.« Mali gospodarstveniki se počutijo kot drugorazredni državljani. Politika, zakonodaja, državni organi, banke se ukvarjajo z velikimi podjetji, pozablja pa se na mala podjetja.

Minister za pravosodje dr. Senko Pličanič, je dejal, da se ministrstvo zaveda pomembnosti, ki ga ima za delovanje slovenskega gospodarstva učinkovita pravna država in učinkovite pravosodne storitve. Med drugim je omenil, da se pripravlja tudi zakon o arbitraži.

mag. Brane Lotrič, predsednika UO GZS-Podjetniško-trgovske zbornice, je spregovoril o ukrepih za izboljšanje poslovnega okolja. Malo gospodarstvo pričakuje in zahteva, da se »udari po mizi in se določene stvari rešijo dolgoročno.« Poudaril je, da se poslovno okolje hitro slabša in obstoječi strošek javne uprave »ne pije vode.« Opozoril je na sivo ekonomijo, ki se pojavlja tudi v javnem sektorju pri višjem uradniškem sloju.

Minister za notranje zadeve in javno upravo dr. Gregor Virant, je govoril o projektu Stop birokraciji, ki je usmerjen v čiščenje birokratskih ovir iz predpisov. Kot ministrstvo so zelo pozorni na vsak nov predpis, ki je v proceduri. Na tem področju zelo dobro sodelujejo tudi z zbornicami. Hkrati pa konstantno zbirajo predloge za poenostavitve. Iz nabora predlogov se dela akcijski načrt. Zavedal se je še številnih šibkih točk, kot na primer pri pridobivanju gradbenih dovoljenj.

Peter Pogačar, generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je opozoril, da v Sloveniji ni problem, da bi premalo delali, temveč da jih premalo dela v oblikah dela, od katerih se plačajo davki in prispevki. Ko bodo vsi plačevali enako, bomo lahko razbremenili tudi tiste, ki sedaj plačujejo največ.

Predsednik UO GZS-Zbornice poslovno storitvenih dejavnosti, dr. Brane Semolič, je komentiral predloge ukrepov za nov razvojni zagon. Strinjal se je, da potrebujemo udarno razvojno strategijo, ki bo zagotovila pogoje za ustrezne premike. Treba je zagotoviti pogoje, motivatorje ter vzpostaviti trg znanja, ki je slabo delujoč.

Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, je odgovoril, da to, čemer gospodarstvo reče nov razvojni zagon, na ministrstvu razumejo kot razvoj človeških potencialov. Strinjal se je s predlogom ukinitve »fakultet v vsaki vasi«. Pametna specializacija je nujna, v dobro industrije in raziskovalnih inštitutov, saj je mogoče le s skupno povezano vizijo dodano vrednost postaviti na višji nivo. Zaveda se, da bi bili programi ministrstva brez sodelovanja delodajalcev prazna.

Dr. Amadea Dobovišek, strokovnjakinja za strateški marketing, je dala iztočnice za razpravo o ukrepih, usmerjenih v odločno podporo izvozu. GZS se zavzema za globalno in čezmejno internacionalizacijo malih in mikro podjetij. Vprašala se je, kako naj pridobivajo znanje, ki ga potrebujejo. Zmagovati le možno le tako, da se tradicionalne in taktične pristope preseže in se dvigne raven strateškega razmišljanja. Rabijo več znanj, zlasti če hočejo biti enakopravni svojim konkurentom pri nastopanju na globalnem trgu. Do tujih trgov ni bližnjic.

Direktor Spirita Boštjan Skalar je menil, da si morajo tudi podjetja postaviti ogledalo in naj se ne lotevajo nastopa na novih trgih, če za to še niso zrela. Delegacije v tujino je označil kot orodje za seznanjanje s trgom in sklepanje novih stikov, pa tudi za povezovanje med samimi slovenskimi udeleženci.

Sledila je okrogla miza, na kateri so sodelovali ministra mag. Stanko Stepišnik in dr. Gregor Virant, Marjan Batagelj, predsednik uprave Postojnske jame. d. d. ter Marta Turk, direktorica GZS-Zbornice osrednjeslovenske regije. Kot najpomembnejše je minister Stepišnik označil večjo gospodarsko rast. Tu je treba narediti vse, da se izvoz še poveča, saj je ta v zadnjih nekaj letih »edina svetla točka«, medtem ko javna in zasebna potrošnja ter investicije padajo. Minister Virant je pri korupciji pri javnih naročilih izpostavil, da naj vsi, ki to zaznavajo, to sporočijo NPU, ki lahko z ukrepi poseže vmes. Sicer se je strinjal z očitkom podjetnikov, da je premalo pozornosti posvečene malim in srednje velikim podjetjem. Marta Turk je apelirala na ministra, da prisluhne podjetnikom. Pomembno je intenzivno sodelovanje, zato naj imajo podjetniki svoje predstavnike v vseh ključnih agencijah. Zavzela se je za delovanje na partnerskih osnovah in povezovanje, saj lahko le na ta način omogočimo, da bodo mala podjetja na mednarodnih trgih konkurenčna. Batagelj je rekel, da mora podjetništvo spodbujati svobodo, kreativnost, priložnost. Pogreša pa mlade, ki bi se odločili za podjetniško pot. Izrazil je vizijo, da naj Slovenija svetovno prepoznana destinacija, v kar morajo biti usmerjeni vsi ukrepi.

Mag. Samo Hribar Milič je sklenil Vrh z besedami, da so današnje razmere za razvoj podjetništva bistveno drugačne kot v 90 letih. Konkurenca je globalna. Izrazil je upanje, da na GZS v sodelovanju z Vlado pripravimo osnovne pogoje za zagotovitev globalne konkurenčnosti. Tudi pred GZS in podjetniki je veliko izzivov. A je optimist, ker ve, da zmoremo, znamo, imamo voljo, energijo in ambicije.

Udeleženci so zaključili z mislijo, da mora postati podjetništvo vrednota, neuspeh pa ne sme biti sramota.

Agenda^MG je objavljena na spletni strani http://vmg.gzs.si/slo/agenda_mg

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136