Mediji

Ob 100 dneh vlade: NE kriznim davkom in kriznim prispevkom

Vlada RS je v prvih stotih dneh uspešno opravila gasilsko akcijo v Bruslju. Vpisati ji je uspelo tudi fiskalno pravilo v ustavo. Toda zadnji grozeči ukrepi, predvsem glede višjih prilivov v javne blagajne na področju prispevkov za zdravstveno zavarovanje in davka na nepremičnine, so napačni koraki. Najprej reforme.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ob prvih stotih dneh dela Vladi RS priznava, da je nastopila v težkih razmerah. Zato kot njene dosežke lahko izpostavimo dveletno podaljšanje časa za uskladitev javnofinančnega primanjkljaja, vpis fiskalnega pravila v ustavo, tudi prvi seznam za začetek resnejše privatizacije, ki pa mora biti transparentna.

Toda Vlada RS hkrati v nasprotju z zavezami v koalicijski pogodbi dodatno obremenjuje gospodarstvo, ki je v zadnjih štirih kriznih letih že izgubilo več kot 90.000 delovnih mest. Poleg višjega davka na dodano vrednost napoveduje nove obremenitve. Resda je vsaj začasno umaknila krizni davek, toda zdi se, da zdaj uvaja krizne davke in krizne prispevke na mala vrata:

  • Ministrstvo za zdravje želi povečati prilive od prispevkov za zdravstveno zavarovanje v zdravstveno blagajno, čeprav zdravstvo novih prilivov ne potrebuje, saj ima dovolj notranjih rezerv. Še več, ministrstvo za zdravje želi obračunavati prispevke za zdravstveno zavarovanje celo od najemnin in dividend. Temu na GZS odločno nasprotujemo. Strinjamo se z enakomerno obremenitvijo vseh prihodkov, ki izhajajo iz dela, pri čemer zahtevamo sorazmerno razbremenitev plač. Predvsem pa so nujne reforme, ki bodo odpravile anomalije in sprostile notranje rezerve v zdravstvu. Ne pa dodatna obremenitev zavarovancev in gospodarstva.
  • Ministrstvo za finance napoveduje uvedbo davka na nepremičnine. Prihodki od poslovnih nepremičnin v državni proračun naj bi se bistveno povečali. Pred leti je bilo mišljeno, da bo davek na nepremičnine bolj ali manj nadomestil nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Glede na to, da novi davek na nepremičnine, ki ga napoveduje Vlada RS, prinaša nove, dodatne obremenitve, bi lahko dejali, da gre za krizni davek. Odločno nasprotujemo takšni krizni rešitvi.
  • Vlada RS je z rebalansom vzela sredstva za podporo podjetništvu, konkurenčnosti, razvoju turizma, spodbujanju tujih investicij, razvoju kadrov v gospodarstvu in tehnološkim razvojnim projektom, pa tudi sredstva za investicije v infrastrukturo. Tega ne moremo opisati kot podpora Vlade RS novemu gospodarskemu zagonu, ampak prav nasprotno. Vlada RS jemlje gospodarstvu trikrat. Prvič z novimi ali višjimi prispevki in davki. Drugič z rebalansom proračuna. In tretjič še z manjšim črpanjem sredstev EU.
  • Vlada RS je na zadnji seji napovedala omejitev nadomestila za porodniški dopust. To ni korektno niti pošteno predvsem do najbolj produktivnih žensk v državi, saj plačujejo višje prispevke, nadomestila pa odslej ne bodo odražala njihovih vplačil, saj bodo nižja. S tem bomo v tej državi vnovič nepravično demotivirali najbolj produktivni del prebivalstva.

Zato pozivamo Vlado RS, da začne z zdravstveno reformo in naj ne obremenjuje dodatno gospodarstva, ampak naj ga urgentno razbremeni. Dodatno obremenjevanje gospodarstva ob napovedanem 2,6-odstotnem padcu BDP, ki ga je pred dnevi v Konjunkturnih gibanjih objavila SKEP, analitična služba GZS, je zelo nevarno.

 

Ogroža številna delovna mesta!

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.