Mediji

ZA rebalans proračuna, ampak…

Rebalans proračuna je nujen, a z razbremenjevanjem gospodarstva, brez novih dodatnih obremenitev. Nujen je vsebinski reprogram in optimiranje odhodkov ter vzpostavitev vzvodov za gospodarsko rast, ki bodo vzdržno povečevali prihodke državnih blagajn.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) rebalans proračuna za leto 2013 podpiramo, saj je zaradi slabših makroekonomskih osnov od tistih, ki so bile upoštevane v Proračunu za to leto 2013, več kot nujen. Vendar mora biti izveden v duhu skupne zahteve zbornic in združenj – GZS, OZS, TZS, ZDS, ZDOPS in Združenja Manager - po razbremenitvi gospodarstva in proti novim obremenitvam, ki jih vlada napoveduje.

Po napovedih SKEP GZS se bo BDP v letu 2013 skrčil za najmanj 2,6%, kar z manj prihodki od načrtovanih pomeni nenadzorovano večanje proračunske luknje. Zato izpostavljamo vprašanje realnih izhodišč tudi za rebalans proračuna. Pričakujemo, da rebalans ni le finančno računovodsko sestavljanje nerealnih načrtov resornih ministrstev. Nujen je vsebinski reprogram in optimiranje odhodkov ter vzpostavitev vzvodov za gospodarsko rast, ki bodo vzdržno povečevali prihodke.

Zagotovo povečevanje davčnih in administrativnih bremen takega vzvoda podjetjem vseh velikosti, ki so davčno in administrativno že sedaj preobremenjena, posebej izvoznikom in potencialnim investitorjem, ne zagotavlja. Tako odločno nasprotujemo izhodiščem zakona za obdavčitev nepremičnin. Ta bi po mnenju predlagatelja bremena dosedanjih nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) povečal za 13 odstotkov. To ni sprejemljivo, še manj pa obremenitve, ki dosedanji NUSZ povečujejo za nekajkrat. 

Krčenje lastnih in posledično EU sredstev v višini prek 100 milijonov evrov za javne infrastrukturne investicije ter birokratski mlini, ki ne sprostijo sicer izvedljivih zasebnih infrastrukturnih investicij, bo zavrlo načelno obljubljeno oživitev trga investicij. Gre za trg, ki ima na krčenje BDP in klimo v državi posebej velik vpliv. Posledica tega bo le še manj učinkovito črpanje EU sredstev. Po naših ocenah 1,2 milijarde evrov prilivov strukturnih sredstev, kolikor jih rebalans prihodkov še vedno vključuje, brez temeljitih vsebinskih posegov v pripravo projektov in njihovo učinkovito izvajanje, ni uresničljivo.

Posebej skeptični smo tudi do zniževanja prek 60 milijonov evrov sredstev za podjetništvo in konkurenčnost Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Podjetja ukrep čutijo že danes, kot bistveno zamudo poplačila za že izvedena dela po sklenjenih pogodbah za financiranje razvojno inovacijskih projektov.


Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.