Mediji

Pametneje in učinkoviteje za naslednjo finančno perspektivo

Ljubljana, 9. julij 2013 – Na današnji zaključni predstavitvi in razpravi o smernicah za Strategijo pametne specializacije v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so udeleženci razpravljali o predlogu tistih prednostnih področij, kjer v Sloveniji razpolagamo z znanjem, idejami, inovacijami, kompetencami in kapacitetami.

Znanje, ideje, inovacije, kompetence in kapacitete v gospodarskih družbah lahko plasiramo na trge le skupaj - gospodarstveniki, podjetniki, znanstveniki, raziskovalci in inovatorji, z interdisciplinarnimi znanji, medsektorskim povezovanjem in proaktivno v razvoj osredotočeno državno upravo, ki razume gospodarstvo. Za vse to je potrebna politika, ki postavlja kompas bodočemu razvoju Slovenije s predpostavko, da ima Slovenija odlična znanja, da ima kompetence in kapacitete v gospodarstvu, da ima institucije povezovanja, centre odličnosti, kompetenčne centre, gospodarska razvojna središča, je uvodoma poudarila izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike, Alenka Avberšek, ki je povzela tudi ključne razloge za aktivno vlogo GZS v pripravi smernic Strategije pametne specializacije. Tako je GZS nujnost priprave SPS izpostavljala vse od lanskega leta. Sprejem Slovenske industrijske politike februarja letos, pri oblikovanju katere je aktivno sodelovala, je GZS podprla, vendar s pripombo, da ji manjkajo prioritete vlaganj v RRI (SPS) in izvajanje RISS. GZS je vseskozi izpostavljala nujnost pravočasne opredelitve prioritet vlaganj v RRI, ki bodo okrepile konkurenčnost in inovacijsko sposobnost obstoječe industrije, storitvenih dejavnosti in novo nastajajočih industrij. »Da bodo pravočasno vključene v strateške dokumente Slovenije, da bi bili podlaga za pogajanja o Partnerskem sporazumu z Evropsko komisijo in pogačo EU sredstev, ki bodo v naslednjih letih edina razvojna sredstva, ker domačih skorajda ni. To je namreč formula, kako priti do nekaj sto mio evrov avansov na EU sredstva, ki bi lahko bila za konsolidacijo javnih financ in likvidnost gospodarstva več kot dobrodošla.« Pri tem je po Avberškovih besedah nujno medresorsko usklajevanje na vseh ravneh v gospodarstvu, institucijah znanja, ministrstvih, itd. Nujno je povezovanje, iskanje sinergij, več znanja, za nove trge, za tržne niše, za konkurenčnost v dobaviteljskih in vrednostnih verigah, učinkovitejše investiranje in usmerjenost v prioritete. Pojasnila je, da smo na doslej desetih delavnicah iskali področja, kjer imamo dovolj znanja, kompetenc in kapacitet, da uspemo. Cilj po njenih besedah je doseči bistveno večje učinke investicij države v znanje, razvoj, raziskave in inovacije; ne razdeljevanja pomoči, ampak investiranje v razvoj, v kombinaciji z zasebnimi viri; ne določitve zmagovalcev vnaprej, ampak uspešen razvoj verig dodane vrednosti na podlagi kompetenc; ne birokratskih postopkov, ampak vsebinsko spremljanje investicij, ki jih bomo merili z učinki in rezultati.

Dr. Jana Kolar je razložila, da pametna specializacija pomeni spoj kompetenc na področju raziskav in razvoja inovacij s potrebami podjetij pri naslavljanju novih priložnosti in trgov. Pri tem so raziskovalni, akademski in poslovni sektor vključeni v oblikovanje prioritet. V prihodnje se bodo tudi javni viri koncentrirali na izbrana področja, temelječa na podatkih, pospremljena z evalvacijskim sistemom. Pametna specializacija bo pogoj za črpanje evropskih sredstev v naslednji finančni perspektivi.

Mag. Mateja Mešl je povedala, da je v Sloveniji zlasti industrija generator znanja in razvoja. Podobno velja tudi za Nemčijo. Med najpomembnejše panoge po Mešlovih besedah po izvedeni analizi in na podlagi razprav sodijo avtomobilska industrija in proizvodnja drugih vozil, predelava materialov, proizvodnja električnih naprav in opreme, proizvodnja materialov ter povezane storitvene dejavnosti. Cilj je rast dejavnosti tako po stopnji DV na zaposlenega kot po stopnji rasti izvoza. Vlaganja podjetij se usmerjajo predvsem v biotehnologije, napredne proizvodne in procesne tehnologije ter IKT.

Dr. Kolar je dodala, da so se na podlagi razprav in analizi podatkov izkristalizirala tri prednostna področja, ki predstavljajo tisto, kar je skupno naši industriji in raziskovalcem, so pa hkrati ključni za razvoj marsikatere industrije: materiali, elektronske komponente in naprave ter orodja in gradniki za vodenje procesov in sistemov.

Predlagani ukrepi so usmerjeni v krepitev kompetenc na prednostnih področjih v celotni verigi od znanja in kadrov do trgov, v horizontalno in vertikalno povezovanje ter v strateško usmerjenost, povezovanje in usklajenost ukrepov različnih politik za doseganje sinergijskih učinkov. Poudarek mora biti na novih ukrepih za spodbujanje vertikalnih povezav, ki izhajajo iz potreb trga in predstavljajo največji potencial za razvojno prestrukturiranje obstoječih in razvoj novih industrij.

Država naj se začne obnašati kot investitor in ne dodeljevalec državne pomoči. Ukrepe je zato treba graditi na javno-zasebnem partnerstvu in v večjem primeru uporabljati sistem javnih naročil. Poleg tega je treba doseči optimizacijo kombinacije domačih in tujih virov in instrumentov za pokrivanje vseh faz razvoja od znanja do trga. V temelju, ko se pripravlja strategija pametne specializacije, je treba razmišljati o novem sistemu spremljanja in vrednotenja, ki bo usmerjeno v končne učinke, ne pa v kontrolo porabe sredstev.

V široki razpravi so udeleženci izrecno hvalili pristop k pripravi dokumenta. Strinjali so se s predlogi treh prednostnih področij ter ukrepov. Predlagali so predvsem ukrepe za povezovanje tehnoloških področij, povezovanje ukrepov strategije pametne specializacije z ukrepi ostalih politik, s katerimi bi dosegli bistveno učinkovitejše naložbe javnih in zasebnih sredstev, zlasti evropskih, v raziskave in razvoj inovacije do trga. Ključno je, da bo strategija pomenila širši okvir za vlaganja v prednostna področja, pri tem pa je pomemben način implementacije instrumentov, ki bodo ta vlaganja podpirali. Omogočiti je treba vlaganja tja, kjer bodo imela maksimalni učinek za vstop na globalne trge. Ob tem so se spraševali, kako ustvariti inovacijski sistem, ki bo temeljil na kompetentnih kadrih z ustreznimi strokovnimi, inženirskimi in mehkimi znanji.

Alenka Avberšek je razpravo sklenila z besedami, da v Sloveniji s pripravo strategije pametne specializacije sicer zamujamo, a še vedno je časa dovolj, da lahko naredimo nekaj več. 18. in 23. julija bosta sledili še dve delavnici. GZS bo do konca julija pripravila dokončni dokument, ki bo objavljen tudi na spletni strani www.gzs.si. S strani MGRT je bilo jasno izpostavljeno povabilo, da se predlog smernic GZS za SPS dogradi z ustreznimi predlogi instrumentov in ukrepov in kot se tak vključi v strateške dokumente za naslednjo finančno perspektivo.

Vlado RS bo GZS v nadaljevanju spomnila na njene tri prioritetne naloge – konsolidacijo javnih financ, sanacijo bank in razvojno načrtovanje, ki ga mora voditi ustrezna profesionalna ekipa na najvišji vladni ravni skupaj z zunanjimi eksperti. GZS želi imeti vlogo kreatorja platforme za povezovanje v vrednostne verige, ker trgi ne čakajo. Za tako obliko delovanja pa GZS potrebuje sodelovanje vseh deležnikov, tako gospodarstva, kot RR sfere in resornih ministrstev, da bomo v tem procesu delali z roko v roki.

 

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.