Mediji

Delodajalci na sestanku s predsednico Vlade

Ljubljana, 17. julij 2013 – Na današnjem sestanku predstavnikov delodajalskih organizacij in združenj s predsednico Vlade RS, mag. Alenko Bratušek, in pristojnimi ministri, je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) izpostavila predvsem prepočasno odpravo krča gospodarstva in sanacijo bank, zastoj pri podpori zagonu gospodarstva, grozeče nove obremenitve gospodarstva in pomanjkanje pripravljenosti za ključne reforme. Vladna politika ne zagotavlja celovitih ukrepov, s katerimi bi presegli bojazen, da z novimi prilivi zgolj krpamo luknje v javnih blagajnah.

Ukrepi, usmerjeni v odpravo gospodarskega krča in sanacijo bank se pripravljajo in izvajajo prepočasni, tudi vse potrebne rešitve še niso v celoti znani, kar se v tem trenutku kaže na primer pri zakonu o sistemski razdolžitvi. Ob tem je s strani Bruslja blokiran prenos prvih terjatev na DUTB. Četudi bi bil ta prenos izveden pravočasno, kombinacija znanih ukrepov ne zagotavlja odprave izrazitega gospodarskega in bančnega krča.

Če sta sanacija bank in razdolžitev podjetij izključni vladni orodji za večjo konkurenčnost gospodarstva, in to ob višjih davkih, potem bo prišlo do prelivanja proračunskega denarja od vseh poslovnih subjektov, vključno z zdravimi, k bolnim. Takšna ozka javnofinančna politika ne vodi k večji konkurenčnosti gospodarstva, ravno nasprotno. Konkurenčnost bo še bolj ogrozila.

GZS je opozorila tudi na to, da je rebalans proračuna, ki zmanjšuje sredstva za podporo podjetništvu, razvoju turizma, spodbujanju tujih investicij, razvoju kadrov v gospodarstvu in tehnološkim razvojnim projektom v nasprotju z obljubami iz koalicijske pogodbe o podpori ponovnemu zagonu gospodarstva.

Predstavniki delodajalcev opozarjajo, da so na vidiku vedno nove dodatne obremenitve gospodarstva. Tako po izvedenem dvigu DDV v zadnjem času grozi še novi davek na nepremičnine, ki bi bistveno obremenil, z nekajkratnim faktorjem glede na zdajšnji NUSZ, celotne panoge (denimo energetiko in turizem). Gospodarstvo urgentno pričakuje razbremenitev.

Dodaten problem predstavlja pomanjkanje resne zavzetosti in volje vlade za izvedbo nujnih reform. Tako minister za zdravje zagovarja višje prilive v zdravstveno blagajno, čeprav zdravstvo potrebuje resno reformo, boljšo organiziranost sistema in odpravo anomalij, ne pa več sredstev, ki bi bila le potuha za nadaljnje izogibanje reformam. Dejstvo je, da zdravstvena blagajna v zadnjih letih ni delila posledic krize. Prilivi se v vseh letih niso zmanjševali.

Predstavniki delodajalcev pričakujejo resno, zavzeto in fokusirano izvedbo ključnih reform s celovitimi ukrepi, ki bodo zagotovili vzdržne javne finance in dolgoročno konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon 01 5898 136

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.