Ljubljana, 24. julij 2013 – Na včerajšnji zaključni, 14. predstavitvi in razpravi o smernicah za Strategijo pametne specializacije (SPS) v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), so udeleženci iz gospodarstva, institucij znanja in razvoja, javnega sektorja ter državne uprave pritrdili predlogu prednostnih področij, v katere je potrebno osredotočiti vlaganja v razvoj, raziskave in inovacije do trga. Osnutek SPS kot strateški in izvedbeni načrt za prestrukturiranje slovenskega gospodarstva in družbe s podporo EU sredstev, ki ga je GZS pripravila v dogovoru z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), je tako v celoti vključen v dokument MGRT, ki je od včeraj v javni razpravi. S takim pristopom skupne priprave strategije je bil narejen velik korak v smeri sodelovanja med GZS in ministrstvom, ki ga je nujno po fazah načrtovanja strateških dokumentov in ukrepov v prihodnje nadgraditi tudi z aktivnostmi za njihovo učinkovito implementacijo.

Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike, je uvodoma opredelila pojem pametne specializacije, ko je dejala, da se mora Slovenija odločiti, kam prioritetno, učinkovito vlagati v znanja, raziskave, razvoj in inovacije, da bo okrepila obstoječe in novo nastajajoče dejavnosti za večjo konkurenčnost Slovenije. Gospodarstvo se je želelo v proces priprave Strategije pametne specializacije (SPS) vključiti preko GZS proaktivno, saj ta strateški dokument nastaja v sozvočju s Strategijo razvoja Slovenije za naslednjo finančno perspektivo 2014-2020. Predstavlja kompas usmeritev razvoja v prihodnje, pa tudi osnovo za opravičenje naših vlaganj evropskih sredstev v najboljše prioritete. S strani GZS smo na podlagi v začetku maja 2013 podpisanega dogovora z MGRT aktivno pristopili v pripravo osnutkov za SPS, da bi nadomestili zamudo, ki je nastajala pri pripravi; da proces identifikacije kompetenc, kapacitet, v industriji, gospodarstvu, institucijah znanja, raziskav in razvoja opredelimo od spodaj navzgor in s tem oblikujemo predloge učinkovitih ukrepov v skladu s potrebami inovativnega gospodarstva in RR sfere, ki je z njim povezana. Cilj je doseči bistveno večje učinke investicij države v znanje, razvoj, raziskave in inovacije. Želimo, da bo pripravljeno gradivo vključeno v strateške dokumente finančne perspektive 2014-2020, zlasti v ukrepe operativnih programov in politik, ki morajo biti v sozvočju s strategijo pametne specializacije. Osnutek

Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, je poudaril, da za izboljšanje našega poslovnega rezultata potrebujemo jasno usmeritev. Poslovni rezultat je odvisen predvsem od znanja, izkušenj, klime in vrednot, pravne varnosti, etičnosti, sposobnosti vodenja, pogojev poslovanja in velikosti trga. Vse to so vprašanja, s katerimi smo se lotili priprave strategije, je dejal, z namenom, da bomo dosegli zastavljene cilje. Pri tem je poudaril, da »imamo težave, da bi kot skupne, konsenzualno, identificirali svoje cilje do leta 2020, kaj šele do 2030. Vseeno pa hočemo imeti polno zaposlenost, socialno vzdržnost in primerno okolje«. Izpostavil je oceno, ki jo potrjujejo tudi mednarodne primerjave, da Slovenija izgublja pozicijo oz. počasneje napreduje kot to velja za konkurenca. V Sloveniji rabimo eksplicitno usmeritev za hitrejšo gospodarska rast, kar smo v sodelovanju s številnimi deležniki različnih sfer uspeli vgraditi v SPS. Razprave in gradiva kažejo, da »obvladamo analizo razmer, v katerih smo, področja, iz katerih prihajamo, in se zavedamo priložnosti in izzivov, ki nas čakajo v prihodnosti. In k temu vodi pametna specializacija. Ta ni le distribucija virov, ampak je odločitev za razvojni model, ki bo najboljšemu in najkvalitetnejšemu, kar imamo v Sloveniji, omogočil hitrejši razvoj in s tem prispeval k blaginji in konkurenčnosti Slovenije«.

Andreja Kert, državna sekretarka na MGRT, je poudarila, da želijo s povezovanjem na prednostnih področjih specializacije čim bolj premostiti vrzel med raziskavami in trgom, institucijami znanja in gospodarstva. Z novo strategijo želijo doseči celosten in usmerjen pristop k financiranju raziskav, razvoja in inovacij.

Alenka Avberšek je ob koncu sklenila, da je razprava na vseh delavnicah potrdila, da je »potrebna strategija na nacionalni ravni, regionalna implementacija tam, kjer so kompetence, kapacitete, na pameten način, povezano«. GZS želi postati še bolj vidna platforma za sodelovanje v primerni povezavi z resornima ministrstvoma - MGRT in MIZŠ. Prizadevala si bo za nadgradnjodokumenta v času, ko je v javni razpravi. Zavzemala se bo tudi za bolj izpostavljeno vlogo pri oblikovanju izobraževalne politike, kurikulov na univerzah in premoščanju t.im. doline smrti in seveda ustrezno povezavo usmeritev SPS z ukrepi Operativnega programa FP 2014-2020. Andreja Kert je dodala, da je v nadaljevanju treba razgraditi, kako identificirane prioritete podpreti. Poudarila je nujnost povezovanja, ki mora temeljiti tudi na fleksibilnosti. Temelj je zasledovanje učinkovitosti, ki bo morala biti v ospredju, seveda pa bo treba poiskati tudi način, kako jo meriti. Izpostavila je še pomen kadrov kot kapitala, na katerem je treba graditi. Le tako bomo lahko dosegli v pametni specializaciji in v drugih dokumentih zastavljene cilje. Dokument SPS bo v javni razpravi do konca avgusta. Mag. Mateja Mešl je kot izjemno pozitivno ocenila vzpostavljeno sodelovanje med politiko, znanostjo in industrijo pri projektu. Izrazila je željo, da bo tako sodelovanje tudi pri iskanju odgovora na vprašanje, »kako« cilje doseči. Pomembno je zavedanje, da smo dobri, še vedno imamo znanje, kompetence, na tej osnovi je treba graditi naprej. Dr. Jana Kolar je še dodala, da so strukturna sredstva vezana na prostor, pri čemer je prostor regija Slovenija. Ukrepi morajo izkoristiti temeljno prednost prostora, in to je večje zaupanje med akterji, ki temelji na sodelovanju.

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 04 5898 136