Mediji

Zdravstvo, zdravstvo, zdravstvo….. če plačujemo, hočemo soodločati!


Tatjana Čerin, izvršna direktorica GZS
za socialni dialog

Gospodarstvo plačuje preveč, da bi bilo sedaj tiho… Prek 884 mio evrov plačanih prispevkov s strani delodajalcev v javno zdravstveno blagajno, a skoraj nič besede pri zdravstveni reformi.

Pričakujemo, da bomo pred pripravo zakonodajnih sprememb, ki naj bi reformirale sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, razčistili, kaj v Sloveniji sploh želimo spremeniti v tem sistemu in v katero smer naj gre njegov nadaljnji razvoj ter da bomo pri pripravi in izvedbi igrali pomembno vlogo tudi delodajalci.

Statistika:

Prihodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije od plačanega prispevka za obveznozdravstveno zavarovanje v letu 2012:skoraj 2,3 milijarde evrov. Od tega:

  • prispevki delodajalcev 38,44%,
  • prispevki delojemalcev 37,95%,
  • prispevki ZPIZ od pokojnin 15,38%.
  • Odstotni deleži plačanih prispevkov ostalih skupin zavarovancev so bistveno nižji.

Zakaj polemika?

Neustrezno pripravljena zakonodaja, ki jo je ponudila politika, buri duhove in botruje vedno bolj vroči razpravi o obstoječem in bodočem zdravstvenem sistemu v slovenskem javnem in medijskem prostoru. Stališča posameznih interesnih skupin so pri tem diametralno različna.

Napake ministrstva za zdravje:

  • Napaka št. 1: Nedomišljen predlog zakonskih sprememb

Ministrstvo za zdravje se je lotilo zdravstvene reforme tako, da je dalo na mizo dva zakonska predloga: s prvim je iskalo nove finančne vire za krpanje luknje v zdravstveni blagajni, z drugim, obširnejšim, polnim določil, ki bi morale biti predmet podzakonskih aktov, pa jim še vedno ni uspelo jasno ločiti javne od zasebne zdravstvene dejavnosti.

  • Napaka št. 2: Ni dolgoročne vizije in strategije

Prd tema predlogoma niso javnosti niti socialnim partnerjem, kot ključnim plačnikom, ponudili nobene dolgoročnejše zasnove slovenskega zdravstvenega sistema, kaj šele, da bi pripravili nacionalni program zdravstvenega varstva in končno definirali kriterije in merila za mrežo javne zdravstvene dejavnosti, brez katere je v bistvu nemogoče oceniti in predvideti potrebna sredstva za javno zdravstvo in ter njegov razvoj v prihodnjih letih.

  • Napaka št. 3: Dopuščanje bohotenja ozkih parcialnih interesov znotraj mreže javne zdravstvene dejavnosti, ki je zato danes neobvladljiva, slabo kontrolirana, preohlapno in finančno prezahtevno organizirana, postavljena brez jasnih kriterijev in meril.

Možen je le sklep:

Očitno še vedno nismo pripravljeni pograbiti bika za roge. Jasno je le nekaj - brez odgovorov na nekatera ključna vprašanja nikoli ne bomo dosegli kompromisa o tem, kako zgraditi slovenski zdravstveni sistem na izhodiščih, kot so solidarnost, kakovost, dostopnost in učinkovitost.

Predlog GZS:

  • Stroga ločitev javnega od zasebnega zdravstva. Kot plačniki ne pristajamo na možnost prelivanja javnih sredstev v žepe zasebnikov. Ne odobravamo nestimulativne plačne politike javnega sektorja in slabega upravljanja, pa tudi ne nepreglednega šušmarjenja zdravstvenih delavcev znotraj obeh sektorjev.
  • Opredelitev števila izvajalcev zdravstvene dejavnosti po vrstah zdravstvene dejavnosti, na jasno definiranih kriterijih in merilih. Posledično to vodi do racionalnega združevanja izvajalcev z namenom boljšega povezovanja znanja in izkušenj, boljše organizacije dela, povezovanja funkcij upravljanja in poslovanja. To bo prispevalo k boljši kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev ter racionalnejši porabi sredstev, kar je v interesu vseh plačnikov.
  • Zbrana finančna sredstva morajo ustrezati primerni košarici zdravstvenih pravic. Prednost je potrebno dati zdravstvenim storitvam in izločiti tiste pravice, ki z njimi nimajo veze. Nekatere od teh bo moral pokriti tudi proračun. Vse ostalo naj se zagotovi s prostovoljnim zavarovanjem oziroma doplačili iz žepa. Doplačila in odbitki so nujni, če želimo zavarovancenaučiti racionalnega obnašanja in porabe.
  • Pogoj za solidarnost med zavarovanci obveznega zavarovanja, ki imamo več ali manj enake pravice, jeenakomernejša obremenitev vseh kategorij zavarovancev s prispevkom za obvezno zdravstveno zavarovanje – izenačitev prispevne osnove, določitev najnižje prispevne osnove in enotna prispevna stopnja. Danes zaposleni pri gospodarskih subjektih plačujejo v povprečju dvakrat višje zneske kot drugi zavarovanci.
  • V kombinaciji s sistemom »denar sledi bolniku«, izstavitvijo računa zavarovancu na primarni in sekundarni ravni ter možnostjo vpogleda zavarovanca v zbrana inporabljena sredstva, bomo tudi plačniki zadovoljnejši in bolj motivirani za participacijo.

Slovensko gospodarstvo pričakuje, da se bomo pred pisanjem zakonskih podlag sporazumeli o izhodiščih in ciljih zdravstvene reforme in poiskali kompromisne rešitve. Dejstvo je, da so v Sloveniji davki na delo in potrošnjo nadpovprečni in jih ni mogoče povečevati. Ravno obratno, zahtevamo, da bo racionalno obnašanje vseh, politike, izvajalcev in zavarovancev v prihodnje omogočilo tudi zniževanje teh obveznosti.

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.