Ljubljana, 28. oktober 2013 - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) zahteva od Vlade RS, naj preneha dodatno obremenjevati gospodarstvo, tudi z davkom na nepremičnine. Ne strinjamo pa se z oblikami pritiska interesnih skupin, ki lahko povzročijo dodatno škodo gospodarstvu, kot je zahteva za umik zakona iz parlamentarne procedure oz. predlog državljanske nepokorščine, če do tega ne pride.

Stališče GZS do davka na nepremičnine lahko strnemo v tri točke.

1. GZS vztraja, da v akutnih gospodarskih razmerah, potem ko smo v gospodarstvu v zadnjih petih letih izgubili več kot 90.000 delovnih mest ali več kot 80 delovnih mest vsak delovni dan, vlada ne sme in ne more z ničemer več dodatno obremenjevati gospodarstva. Zato nasprotujemo tudi večji masi iz naslova davka na nepremičnine, kot ga je bilo doslej počrpanega od gospodarstva iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Opozarjamo, da je v predlogu zakona o davku na nepremičnine predlagana 0,75-odstotna davčna stopnja za gospodarske objekte najvišja med vsemi stopnjami, ki se lahko s strani občin v letu 2015 še povišajo. Zato smo zahtevali nižjo, 0,6-odstotno davčno stopnjo za poslovne in industrijske nepremičnine.

2. V zadnjih tednih smo večkrat opozorili na nevarno in neutemeljeno kupčkanje s tem novim davkom, seveda na račun gospodarstva. GZS odločno nasprotuje kupčkanju v vladi in vlade z različnimi interesnimi skupinami, ki z grožnjo državljanske nepokorščine ali s političnimi pritiski znotraj koalicije zahtevajo nižjo obremenitev. Takšno kupčkanje samo še povečuje splošno nezaupanje v državo. Menimo, da je rešitev v obliki davka na nepremičnine pravilna, saj je lahko temelj za odpravo neenake obremenitve tudi znotraj gospodarstva. Vendar le pod pogojem, da bo vlada vse interesne skupine obravnavala enakopravno. Obenem nasprotujemo kakršnokoli nevarni obliki državljanske nepokorščine, saj si gospodarstvo z izvozom, ki v vrednosti presega 27 mrd evrov, te ne more privoščiti.

3. Na GZS smo prepričani, da je davek na nepremičnine sicer nujen. Vendar hkrati apeliramo na Vlado RS, da mora zagotoviti enakopravnejšo obdavčitev nepremičnin, kot to sedaj velja za NUSZ (600.000 nepremičnin doslej sploh ni bilo zajetih). Hkrati pa soglašamo, da je šok terapija, ki bi podjetja in podjetnike, ki doslej v veliki meri sploh niso plačevali NUSZ, z davkom na nepremičnine čez noč nadpovprečno udarila, premalo premišljen ukrep. Nesmiselna je tudi rešitev, ki bi pomenila finančni šok za celotne panoge, denimo turizem, energetiko in gradbeništvo.

Bistven korak, ki ga mora Slovenija končno izvesti, je znižanje odhodkov, ki dosegajo skoraj 50% BDP, na največ 45% BDP. Vendar pa ne na račun investicij in podpore novemu zagonu gospodarstva, s tem pa na račun novih delovnih mest, temveč z reformami in odpravo številnih anomalij, ki so financirane iz javnih blagajn.