Ljubljana, 3. december 2013 – Člani UO GZS so na današnji seji z ministrom mag. Dejanom Židanom razpravljali o sivi ekonomiji in okoljskih predpisih, ki zadevajo gospodarstvo. Seznanili so se tudi s poročilom o tekočem delu ter planom dela GZS za leto 2014.

Na številnih področjih je sodelovanje med Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) in ministrstvom za kmetijstvo in okolje vzorno, saj smo uspeli vzpostaviti odzivne in profesionalne odnose, je uvodoma dejal predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič. So pa tudi področja, kot je okolje, kjer želimo še okrepiti medsebojno sodelovanje, saj je okoljska problematika ena izmed ključnih ovir, pa tudi priložnosti za hitrejše izvijanje Slovenije iz ekonomske, socialne, pa tudi politične krize. Siva ekonomija po njegovih besedah zadnje čase zelo buri slovenske duhove. Čeprav so opazni prvi rezultati, pričakujemo še bolj odločen boj proti sivi ekonomiji, ki slabša našo konkurenčnost in povečuje netransparentnost na trgu. Opozoril je na to, da sramotilni steber in javna objava neplačnikov niso prinesli pravega učinka. Hkrati je ponovno pozval vlado, da je nujno za tiste osebe, ki verižijo podjetja in s tem tudi davčne dolgove, izpeljati vse potrebne ukrepe, da se jim to prepreči in se zagotovi večja pravna varnost.

Mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje in predsednik Odbora za gospodarstvo Vlade RS, je spregovoril o prioritetnih aktivnostih svojega ministrstva. Kot je dejal, se trenutno ukvarjajo s pospešenim podpisovanjem še zadnjih kohezijskih pogodb, kjer gre za 700 mio evrov evropskih sredstev v tej perspektivi. Znani so tudi že gabariti za naslednjo okoljsko kohezijo. Tu je že pripravljenih novih projektov za 300 mio evrov, ki se lahko začnejo izvajati v 2. polovici leta 2014.

Za pregon sive ekonomije je bil spremenjen sistem dela nadzornih organov. Od začetka leta do sedaj je bilo izvedenih več kot 5.000 davčnih nadzorov s področja sive ekonomije. Ob tem je bilo še 14.700 preventivnih pregledov, ki jih opravlja davčna uprava. Nadzor dela na črno predstavlja neobvladljiv sistem. Danes je na odboru Vlade za gospodarstvo zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki naj bi šel v četrtek na Vlado. Napovedal je bistveno omejitev plačevanja z gotovino, tudi za fizične osebe, ter ukinitev paragonskih blokov. Spregovoril je tudi o davčnih blagajnah, glede katerih teče relativno velika razprava o njihovi upravičenosti. Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike, je pojasnila, da GZS podpira uvedbo davčnih blagajn »po principu povsod in takoj«, kot nadgradnjo sedanjega sistema davčnih programskih podpor. Davčne blagajne naj bi zagotovile neposredno komunikacijo z DURS, ki bi omogočila bolj osredotočeno in učinkovito davčno nadziranje. Minister je odvrnil, da ne želi ustvarjati lažnih pričakovanj. Vsak sistem, kakršnega koli bo Vlada že sprejela v četrtek, je boljši kot sedanji, seveda ne brez inšpekcijskega nadzora.

Gospodarstveniki so opozorili na nujnost izboljšanja komunikacije na področju okolja in na nadaljevanje energetskih projektov, kot je na primer izgradnja verige elektrarn na Spodnji Savi. Posebej so izpostavili akutno problematiko visokih zahtevanih finančnih garancijah za odlaganje odpadkov in njihov izvoz za nadaljnjo predelavo. Bančne garancije je sicer mogoče dobiti, vendar so zahteve pretirane, njihova višina pa neposredno zažira v kreditni potencial podjetij in bank. Minister je dejal, da se zaveda problematike finančnih garancij, vendar pa zaenkrat še ni rešitve. Dodatno je izpostavil izziv v gozdno lesni verigi zaradi premajhnega poseka lesa v gozdu, saj »les, ki ostane v gozdu, ni v švicarski banki deponiran denar, ampak propada.«

Generalni direktor direktorata za okolje na MKO, Branko Ravnik, je podrobneje spregovoril o stanju pri pripravi okoljske zakonodaje. Tako je bil danes na GZS predstavljen zakon o varstvu okolja, ki je začel veljati 23. novembra. Pri zakonu o varstvu narave in zakonu o vodah se zavzemajo za zmanjševanje administrativnih bremen. Predvsem je predvideno zmanjšanje števila upravnih postopkov.

Predsednik GZS je razpravo povzel z besedami, da je v gospodarstvu dovolj interesa, volje, energije in resursov, da okrepimo sodelovanje s tistim delom MKO, ki je odgovorno za okolje. Med današnjimi pobudami s strani članov UO je izpostavil boj proti sivi ekonomiji, razrešitev problematike prevelikih bremen finančnih jamstev ter rešitve razvojnih projektov v energetiki. Sodelovanje z MKO, ki ni na vseh področjih enako intenzivno in podprto, bo GZS skušala popraviti in dvigniti na višji nivo.

Člani UO so se v nadaljevanju seznanili s Poročilo o tekočem delu GZS. Hribar Milič je v predstavitvi kot dosežek med drugim izpostavil 35 mio evrov manj priliva v zdravstveno blagajno (zlasti po zaslugi članov ESS in predstavnikov delodajalcev v upravnem odboru pri ZZZS, kjer interese GZS zastopa Tatjana Čerin) od prvotno predlaganih 70 mio evrov z interventnim zakonom, ki ga je zahteval minister za zdravje v odstopu Tomaž Gantar, ne da bi pri tem začel z reformo zdravstva ter 500 mio evrov novega kreditnega potenciala za malo gospodarstvo prek kreditnih linij SID, saj je GZS v Agendi 46+ in Agendi^MG zahtevala boljši dostop do financiranja za malo gospodarstvo. Iz  Agende 46+ je doslej 22 zahtevanih ukrepov v celoti ali pretežno uresničenih, 35 jih je vključenih v Enotni dokument Vlade RS za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja, 7 zavrnjenih, med njimi Natura 2000, okoljske davščine in trošarine ter nadaljevanje reforme trga dela.

V nadaljevanju je spregovoril še o Planu dela GZS za leto 2014, ki je ciljen in merljiv. Temelji na doseganju ciljev postati še pomembnejši oblikovalec poslovnega okolja, postati glavno središče za povezovanje in usposabljanje podjetij, povečati poslovne priložnosti članov s poudarkom na internacionalizaciji, povečati ugled gospodarstva in prepoznavnost blagovne znamke GZS ter interni cilj bolj fokusiranega dela in večjega povezovanja / sodelovanja. UO GZS je predlog integralnega plana GZS za leto 2014 sprejel in ga predlagal v potrditev skupščini GZS.

Zatem je Sandra Damjan iz FDV predstavila predlog slovenskih smernic korporativne integritete. Zasnovani so kot praktično naravnano vodilo, ki podaja celosten pregled, kaj so namen, cilji in aktivnosti za razvoj trajnostne korporativne integritete. UO GZS je potrdil predlog smernic, ki naj se upoštevajo pri oblikovanju končnega besedila.

 

 

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136