Mediji

Skupščina GZS o socialnem sporazumu in trgu dela


Tatjana Čerin, izvršna direktorica GZS

Ljubljana, 11. december 2013 - Na današnji seji Skupščine GZS so člani z ministrico dr. Anjo Kopač Mrak razpravljali o smeri nadaljevanja reforme trga dela ter prihodnjem socialnem sporazumu. Sprejeli so tudi Plan dela GZS za leto 2014.

Predsednik Skupščine GZS, Stojan Petrič, je v svojem uvodnem nagovoru izpostavil, da v Sloveniji potrebujemo socialni dogovor, med kapitalom in delom, pa tudi znotraj ekonomsko socialnega sveta. Predlagal je, da se dogovori nov koncept plačne politike v naslednjih letih.. Treba je poiskati tiste predloge, ki bodo omogočali povečati konkurenčnost in zaposljivost.

Ministrica za delo, družino in socialne zadeve, dr. Anja Kopač Mrak, je v svoji predstavitvi dejala, da so socialni partnerji vlado v okviru ESS pozvali, da naj se opredeli glede tega, kaj meni o socialnem sporazumu oz. paktu, za katerega so bila izhodišča podpisana pod prejšnjo vlado. Socialni sporazum je operativen, mora imeti jasno določene cilje, in jasno postavljeno časovnico. Cilji naj bi bili dogovorjeni nekje do konec januarja 2014. Smo v času, ko je treba povezati koalicijsko pogodbo kot politični dokument s socialnim sporazumom, ki predstavlja širši družbeni konsenz. Verjame, da je razumevanje globine krize s strani vseh partnerjev drugačno sedaj, kot je bilo v obdobju 2008-2011, kar lahko pripelje h konsenzu.

Ključni cilj sprememb na področju študentskega dela je uvedba logike vsako delo šteje in uvedbe podobnih omejitev, kot veljajo za agencijska dela. Spregovorila je tudi o širiti zavarovalnih osnov. Znižanja obremenitev dela ne smejo temeljiti na osnovi zmanjševanja pravic, ki izhajajo iz socialne države. Kot je poudarila, pa to »ne pomeni, da niso potrebne strukturne reforme v sistemu socialne varnosti.« Pred nadaljevanjem reforme trga dela želi izvesti evalvacijo, kaj je bilo z dosedanjimi spremembami ZDR doseženo. V januarju je načrtovano usklajevanje minimalne plače z življenjskimi stroški, saj vlada meni, da je glede na stanje v državi in pomen socialnega miru mogoče z drugimi vzvodi na področju plačne politike več doseči. Ministrica je še povedala, da je temeljni problem v Sloveniji pomanjkanje zaupanja, tudi znotraj podjetij, v politiki, med socialnimi partnerji. Nujna je profesionalna etika na vseh nivojih.

Tatjana Čerin, izvršna direktorica GZS za socialni dialog, je izpostavila, da bo januarsko usklajevanje minimalne plače z življenjskimi stroški v višini ca. 2% nekaterim dejavnostim povzročilo velike probleme in verjetno ogrozilo tudi marsikatera delovna mesta, na primer pri čistilnih servisih, v varovanju, kovinski in tekstilni industriji, v gostinstvu. Zato je GZS že posredovala predlog, da bi bilo treba rast minimalne plače zaustaviti, dokler ne pride do ustrezne gospodarske rasti. Glede študentske reforme je izrazila bojazen, da bi bolj omejevala delodajalce, ne bo pa nič narejeno na tem, da bi študentom onemogočili, da bi več let konstantno opravljali študentsko delo in ne zaključili svojega študija.

Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, je še dodal, da smo socialni partnerji včeraj prvič sedeli za nov socialni pakt, ki ga je predlagala GZS. Imamo »negativno gospodarsko rast, ogromno brezposelnih, skoraj nič novih delovnih mest. Podjetja nam ugašajo, skoraj vsi predlogi in spremembe v zadnjih 5 letih niso prijeli«. Na pobudo GZS so bili zato že v uvodu vneseni stavki, da nič ni tako svetega, da ne bi mogli spremeniti. Pakt bo poimenovan Socialni pakt za izhod iz gospodarske in socialne krize. Glede minimalne plače je dejal, da noben ukrep ne bo prinesel rezultata, če ne bo povezan z drugimi. Plačni ukrepi bodo morali biti povezani tudi z minimalno plačo. Minimalna plača je prva domina, je mati plačnega sistema. Če ugotavljamo, da je 80.000 zaposlenih v gospodarskih družb z nižjo dodano vrednostjo od 20.000 evrov, in ob upoštevanju, da je za izplačilo minimalne plače treba minimalno 13.500 evrov prihodkov, smo »priča kolektivnemu samomoru.«

V nadaljevanju je predsednik GZS člane skupščine seznanil s poročilom o tekočem delu. Dejal je, da je GZS bila v letošnjem letu močan in kredibilen zastopnik interesov slovenskega gospodarstva, tako panožno, regionalno kot integralno za celo gospodarstva. Med ključnimi dosežki na področju reforme trga dela je med drugim omenil 30 mio evrov nižje stroške zaradi večje prožnosti in sprememb pri letnem dopustu in 8 mio evrov letnega finančnega učinka zaradi delne oprostitve plačila prispevkov delodajalcev za starejše delavce. Nujna je zdravstvena reforma, v letošnjem letu pa smo uspeli za 35 mio zmanjšati dodatne obremenitve iz naslova interventne zdravstvene zakonodaje. Spregovoril je tudi o insolvenčni zakonodaji. Ocena dosežkov 2013 je po njegovih besedah, da sicer ni bilo tako zelo malo predlogov, ki so bili izpeljani, a žal je bilo izpeljanih premalo ključnih ukrepov. Če ne bo gospodarske rasti, se utegne kriza še poglobiti. Tudi sanacija bank bo zaman. Nujne so reforme.

Hribar Milič je predstavil tudi Plan dela GZS za leto 2014, pri čemer se je najprej dotaknil zunanjega in notranjega okvira njenega delovanja. Recesija, rezultati stresnih testov bank, premajhna politična volja za reforme, sindikalne in druge blokade reformam, vse večja socialna nestabilnost, Slovenija pod večjo kontrolo Bruslja, tvorijo zunanje okoliščine delovanja. Ni koncepta in strategije, kako zagotoviti normalizacijo poslovanja podjetij. Po ocenah GZS je luknja v zadolženem gospodarstvu vsaj tako velika kot bo luknja v bančnem sistemu. Ni ustreznih mehanizmov, kako se s temi problemi spopasti.

GZS želi v naslednjem letu še naprej biti najmočnejša asociacija slovenskega gospodarstva. Ključni cilji njenega delovanja bodo postati še pomembnejši oblikovalec poslovnega okolja, postati glavno središče za povezovanje in usposabljanje podjetij, povečati poslovne priložnosti članov s poudarkom na internacionalizaciji, povečati ugled gospodarstva in prepoznavnost blagovne znamke GZS ter interni cilj bolj fokusiranega dela in večjega povezovanja / sodelovanja. Skupščina je Plan dela za naslednje leto sprejela. (Gradivo je objavljeno na portalu GZS).

Skupščina GZS je na seji razrešila Aleša Bratoža z mesta člana Nadzornega odbora GZS in kot nadomestnega člana Nadzornega odbora GZS izvolila Marjana Mateto.

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.