Ljubljana, 5. februar 2014 – Med ključnimi področji, ki terjajo spremembe, je zagotovitev boljšega poslovnega okolja, kamor sodi tudi področje trga dela. Vendar pa je poleg tega treba spremembe izvesti tudi na vseh drugih področjih, ki vplivajo na gospodarsko rast. O tem so se strinjali predstavniki gospodarstva, sindikatov in ekonomske stroke na današnji okrogli mizi Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS, je uvodoma dejal, da se nahajamo na kritični točki, ko imamo rekordno brezposelnost, visok porast stečajev, zatika se pri socialnem sporazumu, obdavčitev je izjemno visoka. Zato je potreben dialog, kako iz krize.

Dr. Polona Domadenik, izredna profesorica z Ekonomske fakultete v Ljubljani, je dejala, da je prioriteta v vsej Evropi, kako ustvariti več delovnih mest. Rešitev za Slovenijo vidi v znižanju stroškov dela - ne plač, temveč davkov in prispevkov. Izpostavila je, da so plače najbolj izobraženih kadrov bistveno preveč obdavčene, kar vodi tudi do odliva teh kadrov v tujino, kjer s svojim znanjem iztržijo več. Posledično je priliv v proračun manjši. V kontekstu razprave o uvedbi socialne kapice je zato po prepričanju Domadenikove nujno zmanjšati tudi odlive iz proračuna in pri tem preveriti vse sisteme, tudi zdravstvenega, izobraževalnega in druge. Vsekakor bomo morali v prihodnje »vsi zategniti pas«. Prikazala je primerjavo OECD, ki kaže, da znaša obdavčitev plač na ravni 250% povprečne plače v povprečju držav OECD 42%, v Sloveniji pa 52%, kar je tudi več kot na primer v Nemčiji ali Avstriji. Tam je največja obremenitev na ravni 150% povprečne plače, nato pa se začenja obremenitev spet zmanjševati. Kot pozitivno je ocenila, da se je davčna stopnja na dobiček začela zniževati, da se iščejo dodatni davčni viri in tudi boj proti sivi ekonomiji kaže prve sadove.

Predsednik KSS Pergam, dr. Janez Posedi, vidi problem trga dela predvsem v tem, da nismo v stanju zaščititi obstoječih delovnih mest. Veliko število gospodarskih subjektov je ugasnilo, manjka ustrezna gospodarska politika. Sindikat zagovarja redna delovna razmerja, pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, saj na tem temelji tudi socialna država. Menil je, da imamo v Sloveniji problem predvsem s plačnim sistemom, saj je plača povezana s tarifnim razredom, kar je odvisno od izobrazbe. Ni se strinjal s trditvijo onadpovprečni obremenitvi slovenskih plač in dejal, da imamo v Sloveniji že izpeti model, ki temelji na slabo plačani visoko izobraženi delovni sili. Dotaknil se je tudi vprašanja pomanjkanja podjetniške iniciative. Ker ni prave strategije, manjka tudi jasno zastavljenih ciljev na področju kadrovskih potreb glede na delovna mesta v naslednjih desetletjih.

Mag. Samo Hribar Milič, predsednik GZS, je poudaril, da nas čaka spoznanje, da je do novih delovnih mest in gospodarske rasti možno priti, tudi relativno hitro, vendar le, če bomo k reformam pristopili celovito. Doslej noben posamičen ukrep ni prijel. Ni rešitev le v spremembi na enem področju, brez hkratnih sprememb na drugih – od debirokratizacije javne uprave, promocije v tujini, tehnološkega razvoja, inovativnosti, pa do sprememb na trgu dela. Socialno kapico zagovarja zaradi visokoproduktivnih delovnih mest. Vendar tudi ta ne bo imela učinka, če ne bomo istočasno prevetrili tudi števila zaposlenih v javnem sektorju, postopkov… »Samo s trgom dela situacije ne moremo reševati. Res pa je, da novih delovnih mest ne bo, če ne bomo hitro in temeljito posegli tudi v trg dela, vključno s stroški dela«. Dodatno je opozoril, da se nova delovna mesta ustvarjajo predvsem v samozaposlitvi in v malih podjetjih, medtem ko velika podjetja v tem času število zaposlenih zaradi tehnološkega napredka zmanjšujejo, da ohranjajo svoj konkurenčni položaj.

Mag. Valter Leban, izvršni direktor Kolektor Group in predsednik GZS-UO Zbornice elektronske in elektro industrije, je prikazal na konkretnem primeru, kako je podjetje postopalo od začetka krize. Kot je dejal, je prevladala skupna modrost, da si zategnejo pas, uvedli so tudi nemški model zaposlitev s skrajšanim delovnim časom ter tako prešli na 32 urni delovnik. »Tako smo preživeli. Danes pa smo močnejši kot pred krizo. Imamo sindikat, ga tudi spoštujemo, nismo pa za to, da se politike vodijo od zunaj. Ekonomska politika se začne v podjetju!« Podjetje mora imeti jasno vizijo in strategijo, kako cilje doseči. Glede na to, da imajo svoja podjetja tudi v tujini, je opozoril še na razlike med neto plačami visoko izobraženih kadrov med državami na primeru inženirja, ki v Nemčiji prejme od 50.000 do 70.000 evrov, v Sloveniji 30.000 do 35.000 evrov, v BiH pa 25.000 evrov.

Igor Knez, namestnik direktorja za zakonodajo s področja gospodarstva na GZS, je povedal, da so se v preteklosti pojavili različni predlogi po administrativnem znižanju plač zaposlenih v družbah z relativno nizko dodano vrednostjo, vendar meni, da bi bilo nevarno, da bi z zakonom posegli v politiko plač v zasebnem sektorju. Po drugi strani pa bi kolektivne pogodbe dejavnosti morale slediti trendom gospodarskih gibanj. Pri porazdelitvi bremen med rednimi in perkernimi zaposlitvami je omenil še vedno obstajajočo dualnost na trgu dela, ki so jo z zadnjo reformo delovno pravne zakonodaje skušali nekoliko omiliti. Izpostavil je stališče GZS, da vsako delo šteje, ob tem naj bi več pobranih dajatev, ki jih delodajalci plačujejo, transformirali v razbremenitev plač redno zaposlenih delavcev.

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136