Ljubljana, 19. februar 2014 - Člani UO GZS so na današnji seji z ministrom dr. Urošem Čuferjem razpravljali o makroekonomskih okvirih Slovenije v 2014 in ukrepih Vlade RS za izhod iz krize. Govorili so tudi o Socialnem sporazumu za izhod iz krize.

Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, je uvodoma dejal, da v februarju 2014 ugotavljamo, da se napovedujejo nekateri novi davki in obremenitve gospodarstva, kot so višji prilivi v zdravstveno blagajno, nove obremenitve iz naslova obnovljivih virov energije, novi zavezanci za prispevek za Slovenski avdiovizualni center, davek na sladke pijače in mastno hrano. Gre za alarmantne obremenitve, ki bi ob uvedbi povzročile dodatno upadanje konkurenčnosti gospodarstva. Vprašal se je, ali obstaja znotraj vlade res zaveza in prepričanje, da ne bo dodatnih obremenitev gospodarstva, ali pa gre zgolj za posamezne obljube, v ozadju pa aparat pripravlja nove obremenitve. Opozoril je na to, da vsako leto ustvarimo 700 eur dodatnega dolga na posameznika, in to brez sanacije bank. Zadolžujemo se po izjemno visokih obrestnih merah. Kritičen je bil tudi do strukture javne porabe, ki je neugodna, ter hitrega naraščanja dolga države. »Zgolj kozmetično upravljanje države ne bo dovolj, potrebujemo korenite reforme«, je poudaril. Po nekaterih podatkih je 11.600 družb v Sloveniji prezadolženih. »Slovenija je še vedno socialna država, toda s podjetji, ki to breme težko vzdržijo. Negativna ali nizka gospodarska rast ne pomeni zaposlovanja«. Ključ do rešitve vidi v kombinaciji odpisov dolgov in prestrukturiranja poslovnih modelov podjetij ter nujni prerazporeditvi javne porabe od transferjev k investicijam. Hribar Milič se je dotaknil tudi področja javnih naročilih ter med drugim izpostavil izrazito padanje pravne varnosti, počasnost in nepravilnosti postopkov, nekvalitetne razpise, neusposobljenost naročnikov ter varčevalne ukrepe, ki vodijo do ocene, da javna uprava svojega dela ne opravlja dovolj kakovostno.

Minister za finance, dr. Uroš Čufer, je spregovoril o treh stebrih za izhod iz krize. Prvi steber so pogoji za gospodarsko rast. Potrdil je, da od začetka krize podjetja nimajo pravega dostopa do finančnih virov in tudi ne morejo izkoristiti nizkih obrestnih mer v Evropi. Problem je tako na strani bank kot na strani podjetij. Na strani bank so ga odpravili, sedaj je potrebno razdolževanje in prestrukturiranje podjetij. Razlike med podjetji so zelo velike, poleg zelo dobrih podjetij imamo izrazito zadolžena. Med izvedenimi vladnimi ukrepi za izhod iz krize je navedel prenos nekaterih slabih terjatev na slabo banko po relativno dobri ceni, dokapitalizacijo treh bank (dve še iščeta zasebni kapital) ter kadrovsko zasedbo slabe banke. Izpostavil je tudi novo insolvenčno zakonodajo, ki omogoča pravni vzvod, da se lahko podjetja hitreje razdolžujejo. Na podlagi teh elementov pričakuje relativno uspešno razdolževanje gospodarstva v naslednjem obdobju. Pozitivni premiki se že dogajajo. Kot glavne probleme pa je omenil rigidnosti, ki ovirajo razvoj gospodarstva in jih je treba odpraviti - na trgu dela, v lastniški strukturi, na drugih področjih. Drugi steber je privatizacija, kjer je z ustanovitvijo SDH potrebno bistveno izboljšati upravljanje državnega premoženja, hkrati pa določiti, kako velika naj bo država v gospodarstvu. To pomeni ločitev strateških naložb države od nestrateških, sledje pa privatizirati. Kot tretji steber je navedel finančno konsolidacijo. Javni dolg smo zaradi sanacije bank bistveno povečali, zdaj ga je potrebno zmanjšati. Cilj je manj kot 3% primanjkljaj v BDP, od leta 2015 oz. 2016 pa bo treba znižati javni dolg na 60%, vsako leto vsaj za dvajsetino. Po enem letu vlade minister ugotavlja, da »smo kar hitro tekli. Upam, da nismo preveč zadihani, smo še daleč od cilja. Ni časa, da bi bili samozadovoljni, da bi lahko nehali«.

Člani upravnega odbora GZS so povedali, da so v gospodarstvu navajeni šteti gole, rezultate. V podjetjih so to izkazi uspeha, bilance stanja, v državi pa proračun, rast BDP, zaposlenost… Potrdili so, da ima vlada nekatere prave usmeritve, vendar ni pravih rezultatov. Podatki so porazni. Vrstijo se stečaji. Sedaj je pomembno, kaj bomo naredili, da se agonija slovenskega gospodarstva konča, da bomo jutri vsi bolje živeli. Ustvariti je treba več dodane vrednosti, za kar je orodje tudi pametna specializacija. Gospodarstveniki pogrešajo več poguma in zavzetosti na področju reform. Člani UO GZS so se strinjali, da je bil sicer z reševanjem bank narejen korak naprej. Premalo pa je poudarka na priložnostih, ki jih ima industrija, saj za to ni koncepta.

Minister Čufer je gospodarstvenikom svetoval, da se čim bolj oprejo sami nase in na lastne sile, naj ne pričakujejo preveč pomoči s strani države. Vlogo države vidi predvsem v ustvarjanju splošnih pogojev. Tudi 3 mrd evrov, ki so jih dali bankam, da bi s tem zagotovili njihovo normalno delovanje, je mišljenih tako, da se podjetjem omogoči razdolževanje. Skupaj lahko naredimo davčno stabilizacijo. Izrekel se je tudi za zmanjšanje javnega sektorja. Vse to ne bo mogoče narediti čez noč, potreben je korak za korakom. Pri tem pa je opozoril, da če se približujemo koncu krize, se znajo tako nezaposlenost kot tudi socialne stiske še povečati, ker je to značilno proti koncu krize. »Morda najtežji del šele prihaja, vendar se temu ne moremo izogniti«.

Predsednik GZS je razpravo povzel z besedami, da tudi na GZS ne pričakujemo čarobne palice od vlade in države, vendar potrebujemo kisik. Ta kisik predstavlja zelo preprosta deregulacija sistema in pogojev poslovanja, predstavlja tudi naročilo, ki jih dobili preko razvojnih projektov, ki so pripravljeni in za to obstajajo tudi viri. Potrebujemo tudi vzdržen davčni sistem ter davčne razbremenitve, pa tudi stabilnost poslovanja pri javnih razpisih in tudi sicer. Brez reform, ki bodo hitre in odgovorne, preboja ne bo. Verjame v možnost odboja od dna proti koncu tega leta, a le, če bomo hitro, pravočasno in odgovorno ukrepali.

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS, je v nadaljevanju spregovoril o socialnem sporazumu za izhod iz krize. Predlog delodajalcev je temeljil na hitrejšem razvoju, izvedbi ključnih reform ter razbremenitvi gospodarstva.Dotaknil se je tudi nasprotujočih si stališč s sindikati, ki kot pravi, med drugim ne pristanejo na resne reforme, zahtevajo številne višje obremenitve delodajalcev ter socialni kapici nasprotujejo zaradi načela solidarnosti. Prvi krog pogajanj se je končal z zahtevo delodajalcev, da Vlada RS pripravi izhodiščni predlog sporazuma, od katerega smo na GZS pričakovali bistveno več, tudi konkretne zaveze okrog reform in gospodarstva. Za GZS so ključni »trije R«- razvoj, reforme, razbremenitev. UO GZS se je strinjal, da so trenutna izhodišča Vlade RS premalo ambiciozna. Zato je pooblastil predsednika GZS, da bo GZS sicer pristopila k pogajanjem, vendar lahko v primeru, da vsebina socialnega sporazuma za izhod iz krize ne bo ambicioznejša, kadarkoli odstopi od podpisa.

***

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136