Ljubljana, 8. april 2014 – Do konca leta 2020 je mogoče s ponovnim zagonom investicijskega cikla v energetiki in infrastrukturi ter s povečanjem izvoza in turizma odpreti 83.000 novih delovnih mest, vendar le ob odpravi številnih birokratskih ovir, so se strinjali člani Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) na današnji seji. UO je obravnaval tudi Letno poročilo GZS 2013.

Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, je uvodoma dejal, da Vlada v različnih dokumentih sicer napoveduje oživljaje gospodarstva, nove investicije in novih 60.000 delovnih mest, vendar glede tega še niso bili predstavljeni konkretni odgovori, kako to doseči. Zato je GZS v zadnjih nekaj mesecih preučila obstoječe strategije, tudi po panogah in regijah, in ugotovila, da obstaja veliko konkretnih projektov. Na današnji seji predstavljen nabor je tisto, kar je v Sloveniji relativno hitro in enostavno mogoče realizirati, da bi zagotovili kakovostna in konkurenčna nova delovna mesta.

Mag. Vekoslav Korošec, direktor GZS-Združenja za inženiring in Združenja za svetovalni inženiring je povedal, da se inženiringi že nekaj let ukvarjajo s projektom oživljanja  gospodarstva, pri čemer so se usmerili na energetiko, učinkovito rabo energije, linijsko infrastrukturo in varstvo okolja. V energetiki se giblje številka do leta 2020 pri 20.000, pri izboljšanju energetske učinkovitosti pri 13.000, v linijski infrastrukturi pri 15.000, v projektih kohezije pri 5.000 novih delovnih mest. Ovire zagonu novega investicijskega cikla Korošec vidi v tem, da ni postavljenih prioritet, ciljev in na nacionalnem nivoju ni dosežen konsenz za določene projekte. V prostoru se pojavljajo ureditve, ki ne sledijo logiki primerne prostorske umestitve, temveč logiki umikanja varstvenim režimom (NATURA 2000). Poudaril je, da so narodno gospodarski učinki novih investicij odvisni tudi od deleža domačih storitev, dobaviteljev opreme in gradbenih izvajalcev. Zdrava jedra gradbenega sektorja inženiringov in industrije je treba ponovno organizirati in pripraviti za konkurenčen nastop. Pri vsakem načrtovanem projektu je treba razmišljati o optimalnem deležu domačih dobav in storitev.

Svetovalec generalnega direktorja GZS, Goran Novković, je povedal, da Strategija slovenskega turizma predvideva 10.000 delovnih mest v naslednjih petih letih, če bi bilo 20 mio evrov turistične promocije letno (zdaj je teh sredstev 5,5 mio evrov letno.) V lesnopredelovalni in pohištveni panogi bi lahko s hitro izvedbo določenih ukrepov (m.d. zagotovitev poceni kreditov lesnopredelovalnim podjetjem za obratni kapital, da bi maksimirali predelavo v žledolomu podrtega drevja, bistveno povečanje sredstev EKO sklada) ustvarili 5.000 delovnih mest.

Aleš Cantarutti, direktor Centra za mednarodno poslovanje GZS, je dejal, da bi ob predpostavki povprečno 5% rasti izvoza na letni ravni (izvoz naj bi v letu 2020 dosegel 30 mrd evrov) ter izboljšanju tehnološke in vrednostne strukture izvoza do leta 2020 ustvarili 20.000 novih delovnih mest. Nevarnost vidi predvsem v krčenju sredstev za aktivnosti, ki so namenjene spodbujanju internacionalizacije slovenskega gospodarstva. Med programi, ki se za rast izvoza že izvajajo, je med drugim omenil ambiciozen program Go International Slovenia, ki ga GZS izvaja že tretje leto.

Hribar Milič je predstavitev sklenil z besedami, da s predstavljenim programom dokazujemo, da potencial obstaja, vendar pa hkrati opozarjamo, da so nujne spremembe makroekonomskega okolja poslovanja ter odprava številnih birokratskih ovir, sicer novih delovnih mest, o katerih govori vlada, ne bo. Med konkretnimi ovirami je med drugim navedel pomanjkanje nacionalnega konsenza o investicijskih prioritetah, previsoko obdavčitev dela in stroške dela ter togo delovnopravno zakonodajo, birokratske postopke za umeščanje v prostor, pomanjkanje konkurenčnih finančnih virov, neučinkovito črpanje sredstev EU. Ni operativne strategije, ki bi jo dejansko uresničevali in obenem z njo premagovali ovire, je poudaril.

Člani UO so se strinjali, da je potencialov veliko, potreben pa je resen strateški pristop, ki kot se je izrazil Hribar Milič, bo koordiniran in skrbel, da bomo ovire, slabosti in napake pravočasno zaznali in se organizirali za njihovo preprečitev. V naslednjih 10 dneh bomo gradivo dopolnili s predlogi iz sistema GZS, zatem pa ga bomo predstavili vladi RS, socialnim partnerjem in širši javnosti. Še naprej predstavljajo Agenda 46+, Kisik za gospodarstvo in Izhodišča za socialni pakt nujne pogoje za ustvarjanje takih konkurenčnih pogojev, v katerih je sploh mogoča gospodarska rast, je zaključil Hribar Milič, ki je v nadaljevanju predstavil poudarke iz Letnega poročila GZS za leto 2013. Kot je dejal, je v sedanjih okoliščinah bila in ostaja rdeča nit vseh interesno zastopniških in poslovno podpornih aktivnosti GZS vztrajanje na predlaganih reformah in pomoči pri ustvarjanju poslovnih priložnosti, zlasti na mednarodnih trgih.

UO GZS je sprejel predlog Letnega poročila GZS 2013 in ga posredoval skupščini GZS v potrditev.



Dodatne informacije: Tajda Pelicon, 01 5898 136