Ljubljana, 9. april 2014 – Ali je na obzorju ponovna oživitev srednjih in malih podjetij v Sloveniji? je naslov današnje prve konference za mala in srednja podjetja (MSP), ki jo je organizirala GZS-Podjetniško trgovska zbornica (PTZ).

Mitja Brvar, predsednik Državnega sveta RS, je poudaril, da je brez trdnih gospodarskih temeljev pod vprašanjem vsa javna infrastruktura nacionalnega pomena in sofinanciranje javnih sektorjev, kot sta šolstvo in zdravstvo. Država bi se morala zavedati, da se hitro rastoče države razlikujejo od počasi rastočih držav predvsem po stopnji rasti podjetništva. Eden od dejavnikov oživljanja MSP je tudi zakonodajno okolje, na kar podjetništvo čaka že vrsto let. Izpostavil je pravno varnost in finančno stabilnost, ki jo poslovno okolje v Sloveniji trenutno močno potrebuje. Eden ključnih problemov je po njegovih besedah »plačilna nedisciplina, ki dostikrat hromi delovanje zdravih, uspešnih in razvojno naravnanih podjetij«. Dotaknil se je tudi »prepotrebnih državnih naložb v gospodarstvo, ki bi vsekakor zavrtele finančni krog, omogočile nove zaposlitve ter s tem izvlekle državo iz gospodarskega krča«.

Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, je opozoril na upadanje števila zaposlenih pri MSP, na to, da so plačilna nedisciplina, sivi trg, delo na črno med malim gospodarstvo zelo razširjeni. Podjetništvo in samozaposlitev po njegovih besedah danes ni vrednota, še manj pa razvojna paradigma, ki bi nas obdajala z optimizmom glede prihodnosti. Današnjo konferenco vidi kot priložnost, da jasno povemo, da »perspektive in priložnosti imamo, le pogoje, v katerih delujemo, je potrebno hitro in temeljito spremeniti,« začenši z večjo stabilnostjo poslovanja, stabilnejšim pravnim sistemom, z večjo pravno varnostjo. Potrebujemo tudi reforme, za katere pa v Sloveniji ni dovolj podpore. Ob tej priložnosti je spregovoril tudi o predlogu GZS, predstavljenem na včerajšnjem Upravnem odboru, kako do novih delovnih mest. Če hočemo to realizirati, moramo spremeniti poslovno okolje, da bo bolj stabilno. »Zadnje, kar si gospodarstvo želi, je to, da se vsak dan giblje v okolju, kjer so napovedi o višjih obremenitvah, o drugačnih obremenitvah, o novih taksah, o novih administrativnih opravilih, …«. Brez da bi bistveno posegli v makroekonomske pogoje, bi lahko do leta 2016 odprli 49.000, do leta 2020 celo 83.000 novih delovnih mest, je povedal.

Mag. Brane Lotrič, predsednik UO PTZ, je izpostavil, da je slovensko poslovno okolje trenutno zelo neurejeno, nepregledno. »Podjetniki se počutimo, kot da bi hodili po močvirju. Nikdar ne veš, kje se ti bo ugreznilo.« Današnje srečanje vidi kot priložnost, da ugotovijo, da imajo kot »organizirana skupina podjetnikov vzvode, znanje in voljo, da poiščemo predloge za pozitivne spremembe v podjetniškem poslovanju«. Udeležence je pozval, da se danes ne bi pogovarjali o problemih, temveč o rešitvah.

Generalna direktorica na Direktoratu za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo MGRT, mag. Sabina Koleša, ki je tudi MSP odposlanka, je spregovorila o Aktu za mala podjetja za Evropo kot pomembnem dokumentu, v katerem so opredeljene aktivnosti in ukrepi v podporo malim podjetjem ter ukrepih države za zagon gospodarstva in nova delovna mesta.

Predsednik Evropskega združenja malih podjetij (ESBA) iz Bruslja, David Caro, je prikazal vlogo in delovanje združenja, ki predstavlja in zastopa interese okoli milijon malih podjetij v 35 evropskih državah. ESBA lobira pri evropskih institucijah in se zavzema za oblikovanje take evropske zakonodaje, ki ne škoduje malemu gospodarstvu, hkrati pa za upoštevanje vidika malih podjetij že pri pripravi zakonodajnih predlogih. Pozval je udeležence, da se obrnejo na slovensko evropske poslance, ki naj ti postanejo »glasniki malega gospodarstva in naj pri svojem delu v Evropskem parlamentu 'najprej pomislijo na male'.«

Katrina Zarina iz latvijske zbornice je spregovorila o uvedbi poenostavljenega davčnega sistema v Latviji, ki je vzpodbudil tamkajšnjo rast mikro podjetij. T.i. micro company tax (MCT) v višini 9% prometa plačujejo tista mikro podjetja, čigar promet ne presega 100.000 evrov letno, imajo do 5 zaposlenih, mesečni dohodek zaposlenih pa ni višji od 720 evrov. MCT med drugim zajema obvezne prispevke za socialno varnost, dohodnino in davek od dohodkov pravnih oseb. Po besedah Zarine je MCT prispeval k izhodu Latvije iz krize. Število mikro podjetij se je povzpelo na 34.000. Večina jih deluje v storitvenih dejavnostih (IKT, svetovanje, računovodski servisi ipd.). V letih od uvedbe so se pokazale tako prednosti kot slabosti sistema uvedbe MCT, zato trenutno v sodelovanju vlade in zbornice iščejo rešitve za izboljšave.

V popoldanskem času 1. konference MSP potekajo delavnice na temo »Pravna država«, »Dostop do financ«, »Nova delovna mesta« in »Internacionalizacija«.

Zaključki konference bodo sestavni del Memoranduma PTZ, ki bo posredovan predsednici Vlade RS, mag. Alenki Bratušek, in prenovljene Agende^MG na 3. Vrhu malega gospodarstva, ki bo predvidoma 17. junija 2014 na GZS.

Podjetniško trgovska zbornica (PTZ), ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, povezuje podjetja storitvenih dejavnosti, proizvodnje in trgovska podjetja. Svoje poslanstvo utemeljuje z visoko stopnjo specifičnega delovanja na osnovi več kot trideset let izkušenj z malimi in srednjimi podjetji. Članom PTZ je informacijsko, strokovno, izobraževalno, poslovno in lobistično središče, kjer učinkovito zastopa in ščiti skupne interese članstva in nudi pomoč predvsem pri pospeševanju razvoja malega in srednjega gospodarstva.

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136