Pozitivna gospodarska rast v letih 2014 in 2015 je odvisna odziva gospodarstva na zaostrene politične razmere na vzhodu Evrope in v Sloveniji. Od rasti izvoza in realizacije  infrastrukturnih projektov, ki se v večini financirajo z EU sredstvi.

Od preseganja ovir, zaradi katerih zamujajo načrtovani ali že začeti projekti – javno naročanje, stečaji izvajalcev, so zagotovljena lastna sredstva za EU projekte poleg ostalih  ključni za njihovo realizacijo do srede 2015. Od tega bo odvisno tudi to, koliko od 1,5 mrd € še razpoložljivih EU sredstev ne bo ostalo v Bruslju.    

Razlogov za zaskrbljenost v zvezi z uveljavljanjem pravic do črpanja evropskih sredstev je tik pred iztekom rokov za realizacijo projektov veliko. Ne glede na ukrepe dosedanjih vlad, da bi projekte in črpanje pospešili, se učinki ukrepov ne odražajo v projektih, realiziranih v načrtovanem času in vsebini, ter ustreznimi povračili stroškov iz eu skladov v državno blagajno.

Nobena politika se ni lotila temeljnih razlogov, zaradi katerih so problemi nastali. Ni sprejela pristopa, da morajo biti načrtovanje, vodenje in izvajanje projektov najprej v rokah stroke, ne politike same, še zlasti, če je ta razdrobljena na množico občin. Administracija je pri vseh postopkih načrtovanja, upravljanja, tudi javnega naročanja, z armado pravnikov uvajala politiki dopadljive rešitve, zapostavljala pa za ta področja kompetentno inženirsko, ekonomsko in drugo stroko. Rezultat tega je slika dokončanih ali na pol končanih projektov, ustrezno temu črpanje, celo nevarnosti za vračila že pridobljenih sredstev.

Dokaz, da je kljub vsemu mogoče projekte voditi dobro, je stroka, ki se na vodenje projektov spozna, ker ve, da se projekt lahko v roku konča, če se v roku začne. Še posebej upoštevaje zamude v javnem naročanju in umeščanju v prostor, ki so za Slovenijo kritične. Gre za USPOSOBLJENE INVESTITORJE, pri katerih vse teče dobro kot namazan stroj.So pa v senci vseh ostalih, ki jim je poenostavljeno upravljanje administracije z evropskimi sredstvi, s predvidljivimi posledicami, šlo na roko.

Z dodeljevanjem »pravic do uporabe sredstev« v začetku programskega obdobja za 36 projektov, za 548 milijonov evrov težak okoljsko prometni program, je država iz previdnosti dodelila za 580 milijonov evrov pravic, nato še v letu 2013 za 14 projektov za 180 milijonov evrov dodatnih pravic. S pogodbami za zelo poenostavljen dostop do sredstev, brez varovalk za pogoje odpoklica, če se projekt ne izvaja.

Pravice uporabe so se dodeljevale upravičencem, lokalnim skupnostim, po t.i. FIDIC »rumeni knjigi« za predvidene projekte, brez ustrezne projektne in investicijske dokumentacije, umestitve v prostor, gradbenega dovoljenja; očitno brez vključenih zavez za spoštovanje načel in rokov faz izvajanja projekta, ki jih ta knjiga zahteva in se jih kompetentna stroka mora držati. Pravice do sredstev pa so ostale nedotaknjene, ne glede na to, da projekti zamujajo ali stojijo. Za opozorila tudi s strani GZS, da je za vodenje in nadzor za tako zahtevne projekte nujna ustrezno ekipirana in ustrezno plačana stroka, ne zgolj prevalitev vseh rizikov slabe izvedbe projektov na izvajalce (zavarovanja), ni bilo posluha.

Na nove pozive MKO občinam za pridobitev izvedljivih projektov je bilo v potrditev za dodatne pravice organu upravljanja posredovanih še 11 projektov v višini 236 milijonov evrov. Soglasja ni, ker zanje ni rezerviranih  virov za sofinanciranje 34 milijonov evrov lastnega deleža države; priporoča pa se prenos v financiranje pod FP 2014-2020, pod težko dosegljivimi pogoji. Pojavljajo se spiski še drugih petih projektov v vrednosti čez 120 milijonov evrov, ki jih je domnevno naročila država, pa zanje ni sklenjenih pogodb o sofinanciranju države. 

Dileme brez odgovora

1. Je res, da je odstop od pogodbe za dodelitev sredstev mogoč le z njegove strani?

Država mora uveljavljati odgovornost investitorjev in pravice odvzeti, če projekti ne bodo dokončani v roku. Je možno, da za to ni pogodbenih/pravnih podlag?

2. O pripravljenosti projektov za financiranje z EU sredstvi po iztekajoči se in novi finančni perspektivi mora odločati multidisciplinarna ekipa strokovnjakov.    
3. Kdo bo plačal izvajalcem za projektantska dela po javnih razpisih, za katere kljub »naročilu države« ni zaprta finančna konstrukcija projekta?

Za projekte, ki so ustavljeni, so že bili začeti postopki javnega naročanja, izbrani izvajalci so že pripravljali projektno dokumentacijo, pridobili bančne garancije za resnost ponudbe, se organizirali za izvedbo projektov, ker so izvedbeni roki kratki. Občine bodo tožile državo. Koga naj tožijo podjetja.  Še v maju bodo tudi prizadeti izvajalci izstavili svoj račun »investitorjem«.

4. Proučiti je potrebno modele upravljanja infrastrukturnih projektov, uveljavljene v uspešnih državah. Projekte od načrtovanja do izvedbe vodijo posebne visoko strokovno usposobljene agencije, ki so v delovanju avtonomne, odgovorne in politično neodvisne.    

Fotogalerija