Ljubljana, 7. maj 2014 – Gospodarstveniki so se na današnjem Poslovnem zajtrku na Gospodarski zbornici Slovenije seznanili s poslovnimi priložnostmi za izvoz in naložbe v Belgiji.

Aleš Cantarutti, direktor Centra za mednarodno poslovanje pri GZS, je povedal, da je Belgija za Slovenijo pomembna partnerica, tako za izvoz, kot za investicijsko in znanstveno-raziskovalno sodelovanje. Blagovna menjava je dokaj stabilna, podatek za januar pa kaže pozitiven trend.

Mag. Samo Hribar Milič, predsednik GZS, vidi še velike priložnosti za nadgradnjo sodelovanja. Blagovna menjava med državama je lani dosegla skoraj 700 mio evrov. Slovenija je po njegovih besedah sicer izvozno usmerjena – per capita izvozi 4-krat toliko kot Grčija, vendar pa je prisotnost slovenskih podjetij na globalnem trgu treba še ojačati. Želi čimprejšnjo organizacijo izvozne gospodarske delegacije v Belgijo, fokusirane predvsem na mala in srednje velika podjetja, da bi vzpostavili stike s potencialnimi belgijskimi partnerji.

Veleposlanik Kraljevine Belgije v Sloveniji, nj. eksc. Paul Jansen, je dejal, da imata državi veliko skupnih značilnosti. Obe sta relativno majhni, s strateško geografsko lego na križišču pomembnih poti ter z velikim pomenom izvoza. Seveda pa imata deželi možnosti dodatne okrepitve poslovnega in investicijskega sodelovanja. Več kot 2.000 belgijskih podjetij že sedaj sodeluje s slovenskimi, še veliko več je takih, ki jih to zanima.

Dr. Stanislav Raščan, generalni direktor Direktorata za gospodarsko diplomacijo na Ministrstvu za zunanje zadeve, se je strinjal, da sodi Belgija med pomembne zunanjetrgovinske partnerice Slovenije. V lanskem letu je bila na 16. mestu v blagovni menjavi. V turizmu je celo na prvem mestu. Lani je Slovenijo obiskalo prek 52.000 belgijskih turistov. Največje priložnosti za sodelovanje vidi med drugim v energetiki, zlasti pri obnovljivih virih energije, v varovanju okolja, biotehnologijah, v transportu in logistiki, v živilsko predelovalni industriji ter turizmu.

Boštjan Cizelj iz Kluba ambasadorjev Slovenije v Belgiji je dejal, da se je Sloveniji z njenim vstopom v EU belgijski trg sicer približal in postal še bolj dosegljiv. Vendar je še številnim slovenskim podjetjem premalo znan. Pri tem je opozoril na kulturne in jezikovne posebnosti države – »1 država, 3 regije, 3 jeziki«. Cilj Kluba ambasadorjev Slovenije v Belgiji je spodbujati obojestransko sodelovanje za trajnostni gospodarski in družbeni razvoj in tako nuditi podporo tako slovenskim podjetjem, ki želijo vstopiti na belgijski trg, kot belgijskim podjetjem, ki željo bolje spoznati slovenski trg in podjetja. Med panogami z največ možnostmi za sodelovanje je dodatno izpostavil še IT ter strojništvo in proizvodnjo predelovalne mehanizacije.

Paul Vanoverloop, zastopnik za trgovinske in komercialne zadeve za Flamsko in Bruseljsko regijo pri Veleposlaništvu Kraljevine Belgije, vidi 10 različnih razlogov, zakaj bi slovenska podjetja investirala v Flandrijo. Med drugim je izpostavil centralno lokacijo v srcu Evrope, izjemno transportno infrastrukturo, odlično delovno silo ter davčne olajšave in spodbude. Kot je povedal, so davki sicer zadeva na zvezni ravni, vendar pa je bolj kot nominalna stopnja na koncu pomembna efektivna. Tako je davek od dohodka pravnih oseb 34%, zaradi številnih olajšav in spodbud pa je lahko znatno nižji, v nekaterih primerih tudi blizu 0%.

Vodja trgovinskega urada Valonske regije za Slovenijo in BiH Predrag Smole je rekel, da je mogoče večino povedanega enostavno uporabiti tudi za Valonsko regijo. Tudi ta ima učinkovito komunikacijsko mrežo in logistično infrastrukturo. Gospodarstvo je usmerjeno v prihodnost. Mala in srednje velika podjetja predstavljajo kar 95% regionalnega gospodarstva. Med panogami, kjer vidi največji potencial za sodelovanje, so predvsem kovinsko predelovalna industrija, kemična in biofarmacevtska industrija, plastika, elektronska in električna industrija, IKT ter obrambna industrija. Davek od dohodka pravnih oseb sicer znaša 34%, za mala podjetja pa 25%, pod pogojem, da je dobiček manjši od 25.000 evrov.

Svoje konkretne izkušnje s poslovanjem na belgijskem trgu je predstavil Bart Hendrix iz podjetja DUOL. Podjetjem je svetoval dobro pripravo vstopa, saj je država razdeljena na tri dela s svojimi specifikami. Opozoril je na razlike v organizaciji, zakonodaji, v mentaliteti in pristopu. Nikakor ni mogoče kar prenesti slovenskega načina poslovanja. Tako pričakuje belgijski poslovni partner najboljšo ponudbo, pri čemer so pomembnejši od cene produkt oz. storitev ter material. O popustih je manj govora kot pri nas, tudi za dogovarjanje o ponudbi se porabi manj časa. Kot je dejal, kupci vedo, kaj hočejo in koliko bi to moralo stati. Razlike so tudi pri razpisih, kjer je večji poudarek na izkušnjah in referencah in cena ni ključni kriterij izbora. Smiselno je biti lokalno prisoten oz. imeti predstavništvo v Belgiji.

Današnji Poslovni zajtrk na GZS je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z Veleposlaništvom Kraljevine Belgije v Sloveniji ter Klubom ambasadorjev Slovenije v Belgiji.

***

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136