Ljubljana, 13. maj 2014 – Na današnjem Poslovnem zajtrku na GZS so sogovorniki predstavili poslovne priložnosti za izvoz in naložbe v Vietnamu ter integracijo vietnamskega gospodarstva v svetovne trgovinske tokove. Dogodek je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v sodelovanju z veleposlaništvom Socialistične Republike Vietnam.

Nataša Turk, vodja regije v Centru za mednarodno poslovanje GZS, je uvodoma dejala, da sodi Vietnam v gospodarstva naslednjih 11 rastočih ekonomij. Od celotnega slovenskega izvoza v višini prek 21 mrd evrov znaša izvoz v Vietnam le okoli 12,5 mio evrov. Ta izvoz ustvari skupaj 35 podjetij, od tega polovica v vrednosti manjši od 10.000 evrov na letni ravni. Po drugi strani iz Vietnama okoli 270 slovenskih podjetij uvozi za dobrih 9 mio evrov blaga, pri čemer kar štiri petine od njih ustvari manjše posle od 10.000 evrov na letni ravni.

Nj. eksc. Nguyen Thiep, veleposlanik na Veleposlaništvu Socialistične Republike Vietnam na Dunaju, je povedal, da je današnji seminar organiziran prav v času, ko državi praznujeta dvajset let diplomatskih odnosov. V zadnjih treh desetletjih je Vietnam veliko dosegel tako v ekonomskem kot političnem in socialnem razvoju, postaja odprta ekonomija, zanimiva tudi za tuje investitorje. Država s povprečno rastjo BDP med 6,5 in 7% sodi med rastoča gospodarstva jugovzhodne Azije. Pogajanja potekajo za prostotrgovinski sporazum z azijsko pacifiškim področjem, pa tudi z EU. Veleposlanik se nadeja, da bo dogodek prispeval k okrepitvi novih dimenzij sodelovanja, zlasti tudi gospodarskega.

Direktor Trgovinskega predstavništva Vietnama na Dunaju, Le Minh Duc, je prikazal poslovne priložnosti in zunanjetrgovinske tokove vietnamskega gospodarstva. Kot je dejal, se Vietnam nahaja v regiji najbolj dinamičnih gospodarskih aktivnosti. Poteka tranzicija iz centralno planskega v tržno gospodarstvo, s poudarjeno industrializacijo. Vedno bolj pomembna postaja trajnostna rast. Socialno in politično okolje je stabilno, zakonodaja je oblikovana v skladu z mednarodnimi pravili. Vietnam ima trgovinske odnose s prek 200 državami in teritoriji, prevladuje pa menjava z azijskimi trgi. V Evropo izvozijo predvsem obutev, obleke in tekstil, telefone in nadomestne dele, kavo ter morske sadeže, od tu pa uvažajo zlasti stroje in opremo, farmacevtske izdelke, mleko in mlečne proizvode, kemikalije ter vozila. Investicijske priložnosti vidi v formiranju podjetij s skupnim vlaganjem, podpornih industrijah s povezavo na globalne vrednostne verige, pri visokih tehnologijah, obnovljivih virih energije, vključno z varčevanjem z energijo, v visokotehnološki agroživilski industriji, v logistiki in turizmu.

Nina Pečoler iz Mednarodnega inštituta za turizem, je dejala, da je Vietnam nova zvezda na turističnem zemljevidom. Turizem sodi med razvojne prioritete države, zato se izvajajo tudi zelo velike naložbe in projekti, usmerjeni v razvoj turizma in njegove infrastrukture, turističnih destinacij in programov. Deželo letno obišče 7 mio tujih obiskovalcev, pretežno iz Kitajske, Južne Koreje, Avstralije in Rusije, vendar je rastoč tudi delež Evropejcev. Razvija se poslovni in kulturni turizem, v zadnjem času tudi kulinarika. Tam so prisotne vse večje svetovne hotelske verige. Vietnam lahko predstavlja odskočno desko v velik del jugovzhodne Azije, predvsem tudi zato, ker je z 90 mio prebivalcev največja država v skupini ASEAN, ki namerava do leta 2015 vzpostaviti prosto trgovinsko cono s prostim pretokom blaga, storitev, kapitala in ljudi. Poleg turizma vidi Pečolerjeva številne odprte priložnosti tudi v trgovini za oskrbo turističnih destinacij, gostinski opremi, potrošnih dobrinah ter razvoju izobraževanj, usposabljanj in novih treningov. Izzivi so v slabi kontroli kakovosti v turističnih destinacijah in hotelskih kompleksih ter podpovprečni cestni in železniški infrastrukturi. Po drugi strani so letalske povezave tako znotraj dežele kot mednarodne odlične. Iz lastnih izkušenj je izpostavila potrebno vztrajnost in potrpežljivost pri poslovanju na vietnamskem trgu. Ključno vprašanje je po njenih besedah zaupanje. Brez lokalnega partnerja je sploh pri večjih projektih uspešnost manj verjetna.

Matevž Verbič, ustanovitelj in generalni direktor podjetja Easy Tiger Sourcing, je opozoril na razlike v komuniciranju in načinu dela. Za izvedbo projekta je potrebno upoštevati več časa kot drugje. Nikakor ni mogoče poslovanja enačiti s poslovanjem na Kitajskem, kar se tiče na primer količin v poslu.

Udeleženci so se strinjali, da ima Vietnam ima velik potencial, tudi za slovenske gospodarstvenike. Kot je dejal eden izmed njih, je »najbolj atraktivna nevesta za velike igralce. Vsi želijo pridobiti Vietnam kot zaveznika, saj je močan igralec v ASEAN.« Treba pa je tja priti organiziran, s projekti in s podporo finančnega sektorja.

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136