Ljubljana, 14. maj 2014 - Na današnji seji Skupščine GZS so člani z ministrom dr. Gregorjem Virantom razpravljali o nujnih strukturnih reformah, razbremenjevanju gospodarstva, racionalizaciji javnega sektorja ter odpravi birokratskih ovir. Podprli so čimprejšnje predčasne volitve. Sprejeli so tudi Letno poročilo GZS 2013.

Predsednik Skupščine, Stojan Petrič, je uvodoma dejal, da so pozitivni trendi spodbudni, vendar še vedno brez zagotovil za vzdržno rast, za nekaj tisoč novih delovnih mest in zdrave javne finance. Da bi dobre izvozne obete in oživljanje investicij ohranili ne le v tem letu, temveč tudi v naslednjih dveh, potrebujemo predvidljive, a stabilne in konkurenčne pogoje poslovanja. Gospodarstvo novih bremen ne prenese, terja davčne razbremenitve in trg dela, primerljiv s konkurenco znotraj EU in širše. Brez pokojninske in zdravstvene reforme ni mogoče zapolniti lukenj v javnih blagajnah. Nujna je tudi reforma državne uprave.

Gospodarstvo od vlade v odstopu pričakuje, da bo nadaljevala pogajanja z javnim sektorjem za zmanjšanje mase plač, brez popuščanja in v nadaljevanju za večjo učinkovitost različnih dejavnosti tega sektorja. Po ukrepih za sanacijo bančnega sistema se morajo pospešiti postopki prestrukturiranja prezadolženih podjetij. Za ohranjanje zdravih jeder pričakuje odgovorno koordinacijo odločevalcev – bank v državni lasti in DUTB, da prevzamejo vlogo odgovornih upnikov za hitrejše izvajanje postopkov finančnega in poslovnega prestrukturiranja »slabih dolžnikov«, ter ustrezno zmanjšanje upravičenj lastnikov. Glede pravočasnega in učinkovitega črpanja EU kohezijskih sredstev v sedanji perspektivi je nujno zagotoviti profesionalno izvajanje projektov okoljske infrastrukture, ki so izvedljivi do leta 2015.

Petrič je še poudaril, da gospodarstvo za rast in razvoj potrebuje stabilno vlado, ki bo zagotavljala predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje, ki bo preganjala gospodarski kriminal in skladno s sklepi DZ nadaljevala postopke privatizacije državnega premoženja tujim in domačim investitorjem, ki bodo zagotavljali razvoj in ohranjali domače znanje.

Minister za notranje zadeve in javno upravo, dr. Gregor Virant, je dejal, da se strinja s tem, kar je povedal Petrič. Vlada je po njegovih besedah pri svojem delu dala poudarek prihodkovni strani proračuna, z izjemo dogovora s sindikati javnega sektorja. Po njegovem prepričanju je treba nadaljevati s prilagajanjem mase plač v javnem sektorju, pri čemer pa nasprotuje šok terapiji. Verjame, da je korakoma »mogoče v dveh do treh letih doseči tisto raven javnega sektorja, ki ga država in to gospodarstvo lahko zmore«. Na področju konkurenčnosti je bilo v zadnjih nekaj letih premalo narejenega. Po njegovi oceni so potrebne nadaljnje spremembe tudi pri delovno pravni zakonodaji, čeprav je bil prvi korak že narejen. Potrebujemo stabilno davčno okolje, kjer bo treba v naslednjem obdobju poiskati tudi manevrski prostor za zmanjševanje obremenitve dela. Kritičen je bil do zmanjševanja birokratskih ovir, kjer je bila realizacija po nekaterih resorjih preslaba. Nujna je preureditev delovanja na področju posegov v prostor ter deregulacija poklicev. Sam podpira stališče ministra dr. Čuferja, da se država kot lastnik iz tistih podjetij, kjer ni izrazitega državnega interesa zaradi infrastrukturne ali monopolne naravnanosti, umakne.

Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, je izpostavil pomen operativnega in stabilnega delovanja vlade za gospodarstva. Ker tega sedaj v Sloveniji ni, bo zastala projektna priprava za začetek infrastrukturnih naložb.Ni operativnega programa za pospešitev izvoza. Kljub strategiji razvoja turizma ni programa, ki bi povečal prihodek zlasti iz tujskega turizma.Nič ne bo z zdravstveno in pokojninsko reformo. Nič ni narejeno za razbremenitev gospodarstva. Opozoril je tudi na prevelik javni sektor, kigenerira nenehno povečanje davkov in prispevkov.Težave so tudi z javnim naročanjem. »Zaskrbljeni smo, ker tako pogosto prihaja do sprememb v vladah, kar ne zagotavlja stabilnosti. Zato se zavzemamo za čimprejšnje volitve in aktivno delovanje Vlade za daljšo dobo trajanja«.

Spregovoril je tudi o konkretnem programu za oblikovanje novih delovnih mest, ki ga pripravlja GZS. Kot je izpostavil, imamo »vse pogoje v svojih rokah, da ustvarimo pogoje za številna delovna mesta«. Kratkoročni cilj je, da vse politične stranke ta program posvojijo in postane zaveza tudi pri soočanju s krizo. Napovedal je tudi Vrh malega gospodarstva, ki bo 17. junija.

Člani Skupščine GZS so podprli čim prejšnje volitve v Državni zbor in oblikovanje nove vlade, ki bo upoštevala tudi tiste prioritetne naloge, ki so bile prikazane na današnji seji.

Skupščina GZS je obravnavala in sprejela Letno poročilo GZS 2013. Kot je poudaril predsednik GZS v predstavitvi, je bila in v sedanjih okoliščinah ostaja rdeča nit vseh interesno zastopniških in poslovno podpornih aktivnosti GZS vztrajanje na predlaganih reformah in pomoči pri ustvarjanju poslovnih priložnosti, zlasti na mednarodnih trgih. Letno poročilo je objavljeno na spletni strani.

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136