Mediji

Nova delovna mesta – velik potencial in realna možnost

Ljubljana, 2. junij 2014 – Potencial za ustvarjanje novih delovnih mest v Sloveniji je, so se strinjali predstavniki gospodarstva, politike, sindikatov in strokovne javnosti na današnji javni tribuni Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Po oceni GZS je mogoče do konca leta 2020 oblikovati 118.000 trajnih in začasnih novih delovnih mest. GZS je objavila tudi svojo 0,3-odstotno napoved gospodarske rasti za leto 2014, s tveganji vezanimi predvsem na trg investicij.

Mag. Samo Hribar Milič, predsednik GZS, je dejal, da se je treba zavedati dejstva, da imamo v tem trenutku sicer minimalno gospodarsko rast, a z manj delovnimi mesti. Iluzija je, da bi velika podjetja v prihodnosti, četudi jim dodana vrednost raste, dodatno zaposlovala. Gospodarske razmere so zapletene, »čeprav ne bi govoril o katastrofičnosti«. Del gospodarstva, predvsem tisti, ki je vezan na tuje trge, je vitalen. Ob tem pa je treba upoštevati, da smo po podjetniškem naboju med najbolj nerazvitimi državami v EU. Makroekonomske razmere v Sloveniji so neugodne. Konkurenčnost pada. Moramo ugotoviti, da imamo še vedno velik del gospodarstva prezadolžen. Ko govorimo o novih priložnostih za nova delovna mesta, moramo vedeti, da jih bomo istočasno še vedno izgubljali. Imamo 125.000 nezaposlenih, problem pa je, da je njihova kvalifikacijska struktura izjemno neugodna. »118.000 novih delovnih mest do leta 2020 niso zablode, sanje in politične floskule, ampak realnost, če se bomo pametno organizirali, da bomo te priložnosti izkoristili. Na nas je sedaj odgovornost, da jih tudi realiziramo«, je dejal.

Bojan Ivanc, SKEP - Analitska skupina GZS, je zatem predstavil najnovejšo oceno rasti BDP s strani GZS. Na podlagi ankete med gospodarskimi družbami v letu 2014 GZS napoveduje šibko, 0,3-odstotno gospodarsko rast. V letu 2015 naj bi se ta predvsem zaradi ponovne krepitve domačega povpraševanja okrepila za 1,2 %. Kot glavna tveganja je izpostavil izvozne trge bivše Jugoslavije, negativna valutna razmerja in sankcije proti Rusiji, vseevropske stresne teste in potencialne potrebe po dokapitalizaciji bank, ter hitrost pri poslovnem in finančnem prestrukturiranju gospodarstva.

O tem, kaj bo pomembneje spodbujalo rast: izvoz ali domača potrošnja? so na prvi okrogli mizi z Goranom Novkovićem razpravljali mag. Boštjan Vasle (UMAR), dr. Jože P. Damijan (Ekonomska fakulteta) in Alenka Avberšek (GZS).

Različne napovedi gospodarske rasti s strani različnih institucij je Vasle komentiral z besedami, da »napovedi kažejo, da smo se precej poenotili in pričakujemo skromno okrevanje, ki ima potencial, da se v naslednjem letu še okrepi«. Slovenija bo vedno majhno in odprto gospodarstvo, je menil Vasle, in bo »obsojena na tekmo na mednarodnih trgih«. Od tega, kako bomo uspeli urediti javne finance, proces investiranja, bančni sistem, pa bo odvisno, ali bo Slovenija naredila korak naprej v razvoju, ali pa bomo stagnirali v spodnji polovici držav EU.

Dr. Damijan je zagovarjal balansirano rast dejavnikov BDP, tako izvoz, kot zasebno in  državno potrošnjo ter investicije. Samo izvoz je za rast premalo. Rabimo državne investicije, da zaženejo gospodarsko rast. Temu se priključijo investicije podjetij, nato še zasebna potrošnja. Vsi segmenti morajo biti uravnoteženi. Država mora uvesti sistemsko rešitev za prestrukturiranje prezadolženih podjetij z zdravimi jedri. Kot primer je navedel reprogram kreditov na daljše obdobje, kot ga poznajo v Avstriji.

Avberškova je poudarila nujnost racionalizacije in prestrukturiranja državne potrošnje in očiščenja javne uprave, ne glede na kratkoročne negativne učinke na BDP. Pričakuje, da se bo politika resno lotila velikih tveganj na področju javnih investicij, financiranih z EU sredstvi v tej in prihodnji perspektivi. Brez drastičnih sprememb v smeri profesionalnega načrtovanja in izvedbe projektov, pretežno s strani lokalnih skupnosti, se namreč obeta zastoj investicij že od leta 2016 dalje. »Dejstvo je, da je za dvig BDP na vzdržno, vsaj 2 – 3% letno rast potrebno zagotoviti več znanja, vgrajenega v industrijski izvoz, v investicije, javno porabo. Le tako bomo globalno konkurenčni in še vedno socialna država«.

Direktor združenja za inženiring in združenja za svetovalni inženiring pri GZS, mag. Vekoslav Korošec, in Bojan Ivanc sta v nadaljevanju prestavila potenciale za nova delovna mesta. GZS je v zadnjih mesecih pregledala 9ključnih področij, pomembnih za zaposlovanje in jasno opredelilapotrebne investicije, delovna mesta (trajna/začasna), potencialne finančne vire, ovire in ključne izzive. Izkazalo se je, da obstaja s krepitvijo internacionalizacije, povečanjem turizma in lesne predelave, podporo malemu gospodarstvu ter ponovnim zagonom investicijskega cikla v linijski in komunalni infrastrukturi, informacijski tehnologiji, zeleni energiji ter energetiki potencial, do leta 2020 kreirati 118.000 novih delovnih mest, od tega 45.000 trajnih. Ostala so vezana na investicijske projekte. Korošec je posebej izpostavil, da je v Sloveniji treba spremeniti investicijsko kulturo. Pri vplivu investicij na gospodarstvo je med drugim poudaril, da so narodno-gospodarski učinki novih investicij odvisni tudi od deleža domačih storitev, dobaviteljev opreme in gradbenih izvajalcev. Zdrava jedra gradbenega sektorja inženiringov in industrije je treba ponovno organizirati in pripraviti za konkurenčen nastop. Opozoril je še na pomanjkanje nacionalnega konsenza o investicijskih prioritetah, previsoko obdavčitev dela, birokratske postopke za umeščanje v prostor, itd. Predvsem tudi ni operativne strategije, ki bi jo dejansko uresničevali in obenem z njo premagovali ovire.

Na okrogli mizi z naslovom Na katerih področjih je ustvarjanje novih delovnih mest najbolj realno? so bile soočene različne napovedi o potencialu novih delovnih mest.


Mag. Janko Burgar iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je dejal, da je 60.000 novih delovnih mest, za katere se je zavezala vlada, nujno potrebnih, da lahko zagotovimo vzdržnost javnih financ. To ne bo mogoče doseči letos, vendar še pred letom 2020. Poudaril je, da brez mednarodne komponente, izvoza, vzdržnega gospodarskega razvoja ne bo. Država lahko zažene investicije, poskrbi za stabilizacijo. Nujno pa je tudi finančno in poslovno prestrukturiranje podjetij. Mala podjetja bodo morala svojo mednarodno aktivnost okrepiti.

Dr. Renata Karba iz Umanotere je povedala, da so se pri napovedi 250.000 zelenih delovnih mest  osredotočili na 6 področij – gozdno lesno verigo, kmetijstvo, obnovljive vire energije, turizem, povečanje energetske učinkovitosti ter ravnanje z odpadki. Znotraj tega potenciala računajo z 80.000 do 90.000 novimi delovnimi mesti, ki pa se ne bodo ustvarila sama. Za to potrebno tudi  močno podporno okolje. Na ravni družbe se je treba dogovoriti, kaj so razvojne prioritete in prepoznati, kakšna delovna mesta si želimo. Z vidika družbe, države se je treba usmerjati na tista področja, ki omogočajo sinergijske učinke – naslavljajo okoljske probleme, socialne probleme, konkurenčnost, ki zagotavljajo varnost in neodvisnost. Posebej je izpostavila zeleni turizem.

Hribar Milič se je dotaknil konkretnih projektov in ukrepov, s katerimi bi prišli do želenih novih delovnih mest. Tako je kot primer navedel avstrijsko rešitev za obnovo energetsko zastarelega stavbnega fonda, ki bi bila primerna tudi za Slovenijo. Enako velja za pospeševanje izvoza za mala in mikropodjetja z oblikovanjem posredovalnic obrtnikov v obmejnih področjih. Ogromno potenciala in delovnih mest vidi tudi v turizmu, kjer pa je bil kritičen do zmanjšanja sredstev za promocijo turizma. Za razliko je omenil turistično promocijo Hrvaške in organiziranost na področju nizkocenovnih letov. Virov za realizacijo konkretnih operativnih rešitev je po njegovem prepričanju v Evropi, v globalnem svetu več kot dovolj. Treba pa je pohiteti s pripravo in izvedbo infrastrukturnih projektov, da bomo potencial, ki je v kapitalu, evropskih investicijskih sredstvih, učinkovito izkoristili. Pri tem je opozoril še na premajhno kompetentnost javnih naročnikov, netransparentnost in  premajhno preglednost javnih naročil.

Branko Žibret iz McKinseya je pojasnil, da njihova napoved 100.000 delovnih mest predstavlja bruto cilj za obdobje naslednjih 5 do 10 let, ob predpostavki, da bo določeno število delovnih mest tudi izgubljenih. Ovire vidi v pomanjkanju znanja in usposobljenosti pri črpanju evropskih sredstev, zaradi česar v ustvarjeni dodani vrednosti Slovenija zaostaja v EU. To posebej velja za mala podjetja. Po njegovem prepričanju bodo delovna mesta odprli podjetniki, ko bodo imeli naročila in dostop do virov za investicije. Za trajnost delovnih mest pa morajo biti konkurenčni. Opozoril je tudi na nujnost uravnoteženja javnih financ ter konsistenten gospodarski program vlade, ki bo vzpostavil zaupanje domače in tuje poslovne javnosti.


Hribar Milič je zaključil javno tribuno z mislijo, da moramo s pozitivnim pristopom graditi koalicijo, da bomo začeli priložnosti za nova delovna mesta pretvarjati v nekaj realnega. Izrazil je upanje, da bodo vprašanja in odgovori povezana s potenciali novih delovnih mest tudi ključni del politične kampanje, ki se pričenja.

 

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon

 


Pripeti dokumenti

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.