Mediji

Koalicijska pogodba: Mladim ponudimo izobrazbo po zgledu Avstrije, Nemčije, Švice in Nizozemske

Te države imajo tradicijo vajeniškega izobraževanja. Celo več ga je za industrijo kot za obrt.

Osnutek koalicijske pogodbe še ne prinaša ustreznih rešitev na področju izobraževanja. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) apeliramo na morebitne koalicijske partnerje, da se pri uvedbi vajeniškega, pa tudi dualnega sistema izobraževanja, bolj konsistentno zgledujejo po Avstriji, Nemčiji, Švici in Nizozemski. To so države, ki imajo najmanj težav s krizo in brezposelnostjo mladih. Na GZS se tudi bojimo, da pisci osnutka koalicijske pogodbe še ne dojemajo podjetništva kot ene od prioritetnih vrednot v družbi. Nikjer denimo ni navedene vpeljave podjetniških vsebin in etike v šolske kurikule na vseh nivojih, kar je tudi priporočilo pristojnega direktorata Evropske komisije.

Ugotavljamo, da koalicijska pogodba področju izobraževanja ne prinaša dovolj svežine. Mladim, ki so največje žrtve krize, se denimo ponuja dodatno financiranje vrtcev še iz neznanih virov. Ne zagotavlja pa jim dovolj visoke ravni zaposljivosti, med drugim ne gospodarstvu primernih poklicnih kompetenc. Uresničevanje tega cilja zagotovo ne more in ne sme mimo socialnega partnerstva, z zbornicami, ki poznajo razmere v gospodarstvu, na čelu.

Sistem izobraževanja, ki omogoča kakovostnejše izobraževanje zaposljivih kadrov v celotnem gospodarstvu, v osnutku koalicijske pogodbe ni dovolj dorečen. To velja tako za vajeništvo kot dualni sistem. Prvi temelji na že sklenjenem delovnem razmerju, dualni sistem pa vključuje daljši ali krajši čas prakse šolajočega v podjetju. Osnutek koalicijske pogodbe izrazito izpostavlja vajeništvo v povezavi z obrtniškimi poklici.

Avstrijski  izobraževalni sistem denimo omogoča pomemben delež vajeništva. v več kot 250 poklicih na različnih ravneh, ki presegajo potrebe obrtništva, so pa izjemnega pomena za celotno gospodarstvo, tudi na višjih ravneh zahtevnosti. Tudi v Sloveniji je potreb po vajeniškem in dualnem izobraževanju v industriji veliko več kot v obrtništvu. Vajeništvo še zdaleč ne zadeva le obrti.

Med poudarki torej manjka izobraževanje za vse zaposljive poklice. Vajeništvo temelji na gospodarskih zbornicah, organiziranih po panogah, ki se strokovno in vsebinsko ukvarjajo z vajenci in podjetji, ki vajence imajo, skrbijo za izobraževanje mentorjev (mojstrov, delovodij). Praviloma izvajajo izpite iz stroke ter jih tudi ocenjujejo. V omenjenih uspešnih državah so zbornice soodgovorne za poklicno usposobljenost vajencev.

V točki osnutka koalicijske pogodbe je zato pri postopnem uvajanju vajeništva v slovenski izobraževalni sistem nujno dopolniti, da to velja za večino gospodarskih področij in da ga je nujno izpeljati v sodelovanju z vsemi gospodarskimi in obrtnimi zbornicami ter socialnimi partnerji. Temu primerno je nujno tudi smiselno razširiti oziroma spremeniti besedilo tega celotnega poglavja.

Vajeniški sistem je del izobraževalnega sistema, ki temelji na pogodbi iz dela. O vajeništvu se zato prednostno govori v okviru gospodarstva in ne šolstva. Najbolj pogosto gre za izobraževanje v času delovnega razmerja, ki za seboj potegne tudi medresorsko usklajevanje glede zavarovanja, pokojninske dobe, plače ali nagrade, pravic za povračilo stroškov iz delovnega razmerja in podobno. Pogosto ne gre le za začetno izobraževanje. V ta sistem so vključeni tudi odrasli, ki se izobražujejo za nov poklic. Vajeništvo je pomemben segment vseživljenjskega izobraževanja.

 

Barbara Krajnc, direktorica Centra za poslovno usposabljanje pri GZS: "Apeliramo na morebitne koalicijske partnerje, da se zgledujejo po Avstriji, Nemčiji, Švici in Nizozemski. To so tudi države, ki imajo najmanj težav s krizo in brezposelnostjo mladih."

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.