Mediji

GZS organizirala 1. Dan delodajalcev

Ljubljana, 27. avgust 2014 – Današnja mednarodna konferenca 1. Dan delodajalcev je z različnih zornih kotov osvetlila plačni model, od pravnih podlag ter vloge in vpliva kolektivnih pogodb za njegovo oblikovanje do konkretnih učinkov plačnih modelov v podjetju. Predstavljena sta bila tudi primer dobre prakse s strani podjetja Si.mobil in avstrijski sistem kolektivnega dogovarjanja.

Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, je uvodoma izpostavil, da smo od leta 2008 do danes izgubili 100.000 delovnih mest in se je razmerje med delovno aktivnimi in upokojenci v tem obdobju znižalo. Poudaril je nujnost reform in dodal, da zgolj kozmetični popravki na področju trga dela, zdravstva in javnega sektorja ne bodo dovolj, da popeljemo Slovenijo iz krize. Gospodarska zbornica Slovenije je pripravila Agendo GZS za novo vlado, kjer je opredelila konkretne predloge, s katerimi bi lahko v nekaj letih dosegli višjo konkurenčnost, gospodarsko rast in nova delovna mesta. Glede socialnega partnerstva in kolektivnih pogodb je opozoril, da bi morale kolektivne pogodbe omogočati učinkovitejše delovanje, večjo varnost zaposlenih, a hkrati tudi hitrejše prilagajanje dejanskim razmeram.

Polona Fink Ružič, namestnica direktorja Pravne službe GZS, je dejala, da je sprejem novega ZDR-1 v lanskem letu odprl tudi pogajanja za kolektivne pogodbe dejavnosti. Na GZS se s tem ukvarjamo, ker smo »gospodarska asociacija, a neizogibno tudi vodilna delodajalska organizacija«. Plačni model je povezan z uspešnostjo poslovanja, vpliva tudi na zadovoljstvo delavcev. Njegovi cilji so večja učinkovitost in uspešnost zaposlenih, pravičnost, nadzorovanje stroškov dela, pa tudi zakonitost.

Metka Penko Natlačen iz Pravne službe GZS je dodala, da plačni model po vsebini ni definiran v zakonodaji, pojavlja se kot oznaka za sistemsko ureditev plačila za delo pri delodajalcu. Meni, da danes nismo nič dalj kot leta 1998, 2003 ali 2007. Plačni model mora biti razumljiv, uporaben, izvedljiv v praksi, realen in objektiven ter nediskriminatoren do vseh zaposlenih.

Dosedanjo sodno prakso v zvezi s plačnim modelom je predstavila Klavdija Erjavec, odvetnica v Odvetniški družbi Avbreht & Zajc. Povedala je, da novejša sodna praksa v posameznih primerih odstopa od prevelikega varstva plače delavcev, tudi ko so njihove pravice nad standardom, ki jih mora v skladu z zakonom in kolektivnimi pogodbami zagotavljati delodajalec. Se pa pojavijo težave, ko delavci kljub dejansko izkazanem slabemu finančnemu stanju podjetja niso pripravljeni na sporazumno znižanje plače.

Po Ivanu Hariju, direktorju Merces poslovno svetovanje, je uspešnost posameznika zmnožek njegovih zmožnosti, motivacije in pogojev, v katerih deluje. Motivacija je pri tem sicer pomembna, ne pa odločilna. Izpostavil je, da so največji pomisleki delodajalcev ob spreminjanju plačnega modela, kako nadzorovati stroške dela. Dodal je, da je to sicer zahtevna naloga ter zahteva primeren pristop in komunikacijo.

Tamara Valenčič, direktorica službe za korporativno komuniciranje in strateško upravljanje človeških virov, Si.mobil d.d., je predstavila njihov primer dobre prakse nagrajevanja in oblikovanja plačnega modela. Opozorila je na problematiko obremenitve stroškov dela v Sloveniji. Ta ne omogoča ustreznega nagrajevanja in zaposlovanja tujih strokovnjakov. Po njenih besedah so »najbolj obdavčeni so najbolj izobraženi, kreativni in najsposobnejši kadri«.

Na konferenci je dr. Christoph Kainz iz Avstrijske gospodarske zbornice (WKÖ) predstavil avstrijski model kolektivnega dogovarjanja. Zaradi obveznega članstva v gospodarski zbornici je 90-95% vseh zasebnih gospodarskih panog stalno vključenih v kolektivno dogovarjanje. Specifika avstrijskega sistema je delitev na bele in modre ovratnike, temu pa sledijo tudi plačna razmerja. Kolektivna pogajanja na ravni dejavnosti v Avstriji potekajo vsako leto. Najpomembnejše teme so fleksibilnost delovnega časa ter plače in prejemki.

Predstavljena je bila tudi najnovejša publikacija Kolektivna pogajanja, priročnik za prakso, ki ga je izdala GZS in predstavlja prvo tovrstno gradivo, namenjeno praktikom v podjetjih.

***

Konferenca 1. Dan delodajalcev je bila organizirana v okviru projekta »BiFlex – Fleksibilnost v bipartitnem socialnem dialogu«, ki ga delno financira EU iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti« ter prednostne usmeritve »Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti« Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013.

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.