Mediji

UO GZS: Strategijo pametne specializacije še letos uskladiti z operativnimi dokumenti

Ljubljana, 24. september 2014 – Dokumenti, ki so osnova za črpanje EU sredstev v naslednji finančni perspektivi, so med seboj neusklajeni, so se strinjali člani Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) na današnji seji. Slovenija mora nemudoma izpeljati domače naloge, nadgraditi strategijo pametne specializacije ter do konca leta v Bruslju sprejeti operativni program in podpisati partnerski sporazum. V nasprotnem primeru še v letu 2016 ne bomo imeli dostopa do evropskih sredstev.

Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike, je uvodoma poudarila, da je strategija pametne specializacije pogoj za dostop do EU sredstev v naslednji finančni perspektivi. Povezovanje v področja pametne specializacije je tudi vstopnica v Obzorja 2020, v tako imenovane KIC-e in druge instrumente evropske politike. Posebej je izpostavila, da je strategija pametne specializacije ključnega pomena »tudi za nas same, saj je podlaga za vlaganja v koncentrirana prednostna področja, kjer imamo dovolj odličnega znanja in inovativnih podjetij, razvojne infrastrukture, mednarodne vpetosti, čezsektorske povezave, ...« Cilj pametne, modre, specializacije so učinkovita (so)vlaganja v razvoj in inovacije do trga, da bomo imeli večji delež visokotehnoloških podjetij, da bomo vstopili na nove trge, da bomo krepili kompetence in znanja. Končni cilj mora biti dvig in nova dodana vrednost ter kakovostna (ohranjena, boljša) delovna mesta. Posebej je poudarila, da strategija pametne specializacije v sedanjem osnutku ni v fazi, da bi imeli še čas za odlaganje, saj že sedaj zamujamo. Nadaljevati je treba z identificiranjem investitorjev v prednostna področja. Izpostavila je še, da je v teh procesih pomembno, kako se bomo opredelili do GZS kot aktivne platforme za povezovanje ter vloge podjetij, ki se bodo povezovala v razvojna partnerstva.

Dr. Zoran Marinšek je strategijo pametne specializacije opredelil kot »učinkovito vlaganje javnih sredstev v razvojno inovacijsko verigo vrednosti za povečanje ustvarjene dodane vrednosti in kvalitetnih delovnih mest«. Zato mora vsebovati model in metodologijo izbire prioritetnih smeri. Model mora temeljiti na kompetencah in kapacitetah v celotnem razvojno-inovacijskem procesu. Primarni cilji in evaluacija mora biti zasnova na metriki in metodologiji, da bo mogoče specializacijo spremljati in prilagajati. Da bo delovala, pa rabimo vzdržnost razvojne strategije, ciljev in instrumentov, ki povečujejo učinkovitost vlaganj ter delujoč razvojno inovacijski sistem. Izpostavil je pomen etapnih ciljev ter končnih učinkov. Cilji morajo biti konkretni!

Dr. Alenka Rožej je izpostavila nujnost dolgoročne stabilnosti razvojnih instrumentov. Povedala je, da običajni cikli od raziskave do proizvodnje trajajo nad 12 let. Čas financiranja centrov odličnosti pa je bil prekratek, da bi že danes poročali o višji dodani vrednosti, saj je bilo dovoljeno delati le do nivoja prototipa. Podobni centri v Evropi so bili financirani po 7 do 10 let.

Dr. Otmar Zorn je menil, da so velika podjetja lahko gonilo razvoja in povezovanja, ker imajo večje razvojne in tržne potenciale na globalnem trgu. Ob tem pa je bil kritičen do slovenskega vrtičkarstva ter pomanjkanja kulture in instrumentov povezovanja. Nišna specializacija je tista, kjer vidi prihodnost. Velja namreč, da znamo v Sloveniji vse narediti, a ne znamo prodati. Apeliral je na GZS, da naredi vse, da »vsi tisti birokrati, ki so lahko koristni, ne bi delali škode«.

Člani UO so se strinjali, da je pametna specializacija vsebinska podlaga za osredotočena vlaganja v razvoj in izvedbene instrumente, ki mora biti vključena v Operativni program in Partnerski sporazum. Opozorili so, da ta dva dokumenta nimata nikakršne povezave s pametno specializacije. Kot je dejala ena od članic UO, sta »na nivoju slabe seminarske naloge na srednji šoli«. Država je »v operativnem programu s pajčevino prekrila svojo sedanjo strukturo, ministrstva, njihove sedanje resorje in programe«. Regionalni razvojni programi so »katastrofalni«. UO je poudaril, da mora država mora nemudoma uskladiti vse tri dokumente in jih poslati v Bruselj, pri tem pa se naj ne izgovarja, da zamujajo tudi druge države. Večina držav je partnerske sporazume namreč že podpisala. Že sedaj je pričakovati, da bomo do evropskih sredstev upravičeni šele leta 2016. Posebej je UO GZS izpostavil, da naj sami sebi ne zmanjšujemo možnosti koriščenja EU sredstev s postavljanjem strožjih kriterijev in pravil dodeljevanja državnih pomoči, kot jih od Slovenije zahteva Evropska komisija.

Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, je sklenil, da se v Sloveniji soočamo s pomanjkanjem sinergije v različnih pogledih - razvojno-raziskovalne, kohezijske, inovacijske, pa tudi socialne. Opozoril je na nujnost zasledovanja učinkov, pri čemer se pri pametni specializaciji »nismo še niti dobro dogovorili, katere konkretne učinke sploh zasledujemo«. Menil je, da bi moralo prvih 10 družb v Sloveniji s 25% celotnega EBITDA in prvih 50 družb s polovico EBITDA slovenskega gospodarstva v strategiji pametne specializacije imeti ustrezno mesto. Posebej je izpostavil nujnost takojšnje sinhronizacije strateških dokumentov za črpanje evropskih sredstev.

GZS je zato pozvala vlado, da urgentno dokonča strategijo pametne specializacije in jo vključi v operativni program za črpanje EU sredstev do konca 2014. Pri nadgradnji dosedanjega osnutka mora zagotoviti ustrezno vključevanje področij in družb, ki že dosegajo visoko mednarodno konkurenčnost, ki pospešeno vlagajo v razvoj, še posebej, če je ta v povezavi s partnerji v dobaviteljski verigi doma in v tujini. Končni cilj mora biti dvig deleža srednje visoko in visoko tehnoloških produktov in storitev na globalnem trgu, s tem dvig mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, dvig dodane vrednosti in s tem več kakovostnih delovnih mest. Država naj ustanovi neodvisno, investicijsko sposobno in strokovno razvojno inovacijsko agencijo, ki je za izvedbo strategije pametne specializacije ključnega pomena.

GZS se je zavezala, da čim prej organizira srečanje z novo ministrsko ekipo in sooči dosedanje delo GZS in strateških svetov z njihovimi ukrepi na tem področju.

Hribar Milič je na seji najavil Vrh slovenskega gospodarstva, ki bo 14. oktobra in bo v znamenju interaktivne diskusije gospodarstva, stroke in politike. Svojo udeležbo so že potrdili predsednik Vlade, dr. Miro Cerar, in šest ministrov.


dr. Otmar Zorn


dr. Alenka Rožej


dr. Zoran Marinšek

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.