Mediji

Krožno gospodarstvo z dolgoročno vizijo

Ljubljana, 7. oktober 2014 – Nujno je uvesti krožno gospodarstvo pri ravnanju z odpadki, pri čemer je treba posebno pozornost posvetiti gospodinjskim odpadkom in materialom, ki jih lahko izkoristimo kot surovine. Mednje sodi plastika, o kateri je tekla razprava na današnji slovensko-hrvaški konferenci, ki jo organizirajo Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Hrvaška gospodarska zbornica, Evropsko združenje PlasticsEurope in GIZ Grozd Plasttehnika. Na konferenci so prisotni tudi predstavniki Evropske komisije, pristojnih organov iz Slovenije in Hrvaške ter strokovnjaki iz Nemčije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije.

Janja Leban, direktorica Službe za varstvo okolja na GZS, je uvodoma poudarila pomen krožnega gospodarstva, kjer »se nič ne zavrže, z vizijo, da leta 2050 dobro živimo znotraj omejitev našega planeta« ter opozorila na številne nove zaveze in direktive na področju odpadkov. Tako se mora do leta 2020 delež recikliranja in priprave za ponovno uporabo komunalnih odpadkov povečati na najmanj 50% teže, do leta 2030 pa na najmanj 70%. Priprava za ponovno uporabo in reciklažo odpadne embalaže se mora do konca 2020 povečati na 60%, do leta 2030 pa na 80%. Z letom 2025 se prepoveduje odlaganje tistih odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati, kar vključno tudi plastiko, kovino, steklo in papir.

Predsednik GZS, Samo Hribar Milič, je prikazane podatke komentiral z besedami, da si je Slovenija postavila zelo ostre okoljske cilje, in da »nas v gospodarstvu zanima, kako jih bomo dosegli. Ugotavljamo, da pogosto postavljamo cilje na način, ki je za gospodarstvo zelo zahteven, povzroča visoke stroške in s tem znižuje že tako nizko konkurenčnost slovenskega gospodarstva«. Sporočilo današnjega posveta o poslovanju s Kitajsko, ki je hkrati potekalo na GZS, je, kot je povedal, drastično spreminjanje in zaostrovanje odnosa do okolja ter ravnanja z odpadki, ki so mu v zadnjem letu priča na Kitajskem. To bo vplivalo tudi na bolj izenačena okoljska merila za poslovanje podjetij po svetu. Slovenija je iz obdobja recesije prešla v obdobje gospodarske rasti, ki je ocenjena za letošnje leto blizu 2 %. Pri tem pa je opozoril na negotovosti, ki lahko ogrozijo to gospodarsko rast, in so v veliki meri povezane z ohlajanjem kitajskega gospodarstva ter gospodarske rasti v Nemčiji, posledicah rusko-ukrajinske krize… Za manjši državi, kot sta Slovenija in Hrvaška, vidi še dovolj priložnosti tako v Evropi kot na bolj oddaljenih trgih, zato je izrazil upanje, da jih izkoristimo in tako dosežemo stabilnejšo gospodarsko rast, večjo konkurenčnost in tudi večjo socialno stabilnost.

Želimir Feitl, predsednik Hrvaške gospodarske zbornice, Združenja za plastiko in gumo, je povedal, da vidi v krožnem gospodarstvu priložnost za dvig konkurenčnosti, konferenco pa kot možnost za odkrivanje ozkih grl pri vzpostavljanju politike krožnega gospodarstva.

Predsednik GZS-ZKI-Sekcije za plastiko in gumo, Bojan Kos, je dejal, da tematika predstavlja veliko odgovornost na eni ter priložnosti na drugi strani, tako za posameznika, podjetje, pa tudi državo in širšo regijo. Pogosto se ne zavedamo, da je naravno okolje samo po sebi zelo uravnoteženo in povezano. Nekaj podjetij in industrij, ki delujejo v omejenem okolju, je že ustrezno uravnoteženih in povezanih. Neuravnoteženost pa se pokaže, ko pod drobnogled vzamemo državo, skupino držav ali kontinent. Opozoril je na nujnost podpore krožnemu gospodarstvu, za kar je potrebna pravočasna prilagoditev zakonodaje.

V nadaljevanju bo Jesus Barreiro-Hurle iz EK, Podjetništvo in industrija, spregovoril o krožnem gospodarstvu EU v smislu konkurenčnosti in rasti. V okviru konference bo prikazan tudi zakonodajni okvir, stanje in vizija upravljanja plastičnih odpadkov ter primeri dobre prakse iz Slovenije in tujine.

V popoldanskem času bo potekala panelna razprava z deležniki vrednostne verige plastičnih odpadkov na temo Prehod v krožno gospodarstvo – kako zapreti krog. V razpravi bodo med drugim sodelovali Jesus Barreiro-Hurle (Evropska komisija, Podjetništvo in industrija), Tanja Bolte (Direktorat za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor), Ingo Sartorius (PlasticsEurope), Igor Petek(Snaga d.o.o.), Saša Avirović (Čakom d.o.o.), Emil Šehić (ZEOS, ravnanje z električno in elektronsko opremo, d.o.o.), Manica Ulčnik Krump (Interseroh Dienstleistung GmbH), Želimir Feitl (HGK Združenje za plastiko in Gumo) ter Bojan Kos, GZS-ZKI Sekcija za plastiko in gumo (Akripol d.o.o.).

Dodatne informacije: Tajda Pelicon, Služba za strateško komuniciranje, 01 5898 136

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.