Mediji

Gospodarstvo potrebuje predvsem tehnične kadre

Ljubljana, 24. november 2014 - Na današnji okrogli mizi so predstavniki gospodarstva in države razpravljali o tistih kadrih, ki jih na trgu dela najtežje poiščejo in kompetencah, ki jih mladim, ki se prvič zaposlijo, primanjkuje. Okrogla miza v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) in Zavoda RS za šolstvo (ZRSŠ) je potekala v okviru promocijskih aktivnosti Dneva odprtih vrat slovenskega gospodarstva za mladino in starše.

Samo Hribar Milič, predsednik GZS, je uvodoma pojasnil namen današnje okrogle mize in projekta Dneva odprtih vrat slovenskega gospodarstva za mladino in starše z besedami, da bi »radi otrokom in njihovim staršem približali gospodarstvo tudi po vidiku upravljanja s kadri v osnovni šoli, saj se že takrat začne graditi razkorak med potrebami in možnostmi ali aspiracijami, ki jih imajo otroci glede poklicne poti«. Na ta način naj bi ta razkorak med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela zmanjšali.

Marko Jagodič, direktor Papirnice Vevče, je izpostavil stalno skrb v podjetju za izobraževanje in sledenje tehnologiji. Danes je treba najti nove odgovore za izobraževanje in navduševanje kadrov v tem »norem svetu, ko mladina s svojimi predstavami prek interneta išče okolje, službe, ki jih ni neomejeno veliko«. Pogreša vajeniški sistem v Sloveniji, kjer bi skozi konkretne primere in skupno delo razbijali famo o posameznih poklicih. Papirničar, ki je bil nekoč fizični delavec, je danes računalniški operater, pozna tehnologijo papirništva, dela z miško v roki, in sam upravlja papirno mizo, kjer je včasih delalo 25 ljudi. Apeliral je na tehnične šole, da pridejo v okviru strokovnih ekskurzij z dijaki pogledat, kaj se dogaja v papirnici. Nujno je po njegovem narediti bolj uporabnikom/podjetjem prijazen sistem izobraževanja, izkoristiti tudi primere dobre prakse, »kopirati in kapirati dobre rešitve«.

Vodja kadrovske službe v Papirnici Vevče, Primož Papež, je izpostavil, da v zadnjih 20 letih upada zanimanje za kadre s tehničnega področja. Tega se v podjetju lotevajo na različne načine. Veliko sodelujejo z mladimi, organizirajo različne oblike izobraževanj. Izpostavil je papirniško šolo, izvedene v okviru kompetenčnega centra za kadre v papirništvu, in poudaril, da so vsa ta šolanja zelo potrebna. Brez papirniškega znanja bi panoga postopoma stagnirala. Papirna branža je na splošno malo znana, morda ima tudi malo negativnega prizvoka, saj se je v preteklosti prestrukturirala, vendar zadnjih 10 let deluje stabilno. Tudi sam je izrazil željo po uvedbi dualnega sistema izobraževanja.

Marko Lotrič, direktor podjetja Lotrič meroslovje, pravi, da želijo pridobiti ustrezen kader po meri, pri tem pa je izpostavil, da je tretjina znanja zapakirana v izobrazbi, druga tretjina v izkušnjah, tretja pa predstavlja čustveno inteligenco - kar se začne že pri sami vzgoji doma. Izkušnje si lahko mladi začnejo nabirati skozi praktična usposabljanja na delu, pri čemer se je zavzel za postavitev mentorjev. V izobraževalnem sistemu je opozoril na pomanjkanje osnovnih smernic, kam se bo Slovenija in njeno gospodarstvo razvijalo. Na tej osnovi je treba postaviti tudi strategijo izobraževanja.

Mavricija Batič, v.d. direktorice Zavoda RS za zaposlovanje, meni, da pri odzivu zaposlenosti in brezposelnosti na gospodarsko rast ni več časovnega zamika dveh do treh let, kot smo mu bili priča v preteklosti. Čeprav zaposlovanje brezposelnih že leta ni bilo tako dobro kot danes, se strinja, da je povpraševanje po kadrih s področja tehničnih poklicev večje od razpoložljivih kandidatov za zaposlitev. ZRSZ se znajde v vlogi mediatorja med potrebami in ponudbo. Potrdila je, da so se poklici, ki so včasih veljali za »fizično težke, tudi umazane«, spremenili in tam obstajajo možnosti za zaposlitev. Akcija, kot je četrtkov Dan odprtih vrat gospodarstva za mladino in starše, bi morala prerasti v stalen način sodelovanja, vključen v šolske urnike, vzgojo mladih, da se jim da možnost spoznavati se s svetom dela.

Vodja sektorja za vseživljenjsko učenje in štipendiranje na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Irena Kuntarič Hribar, je dejala, da je ministrstvo z zavodom za zaposlovanje in zavodom za šolstvo izvedlo nekaj dobrih projektov, tako za brezposelne kot za zaposlene. Tako je omenila zaposlitveni izziv in kompetenčne centre, kot je na primer za papirništvo. Pripravljajo tudi nove programe in politiko štipendiranja, kjer se bodo bolj usmerili tudi na spodbujanje deficitarnih poklicev.

Direktor Zavoda RS za šolstvo, dr. Vinko Logaj, vidi vlogo zavoda v vzpodbujanju celotnega okolja, da bi se mladi odločali za sicer bolj zapostavljene poklice. Med gospodarstvom in izobraževalnim sektorjem mora obstajati sinergija, zato se je tudi zavod priključil akciji Dneva odprtih vrat gospodarstva. Potrebno je priti do aktivnih znanj, tudi skozi splošen sistem izobraževanja, poleg tega pa iskati pristope za spodbujanje poklicnega in strokovnega izobraževanja. Pomen Dneva odprtih vrat vidi tudi v tem, da otroke iz virtualnega okolja potegnemo v realno, kjer dobijo vpogled, kaj se v gospodarstvu dogaja. Na nekaterih področjih pretogi šolski sistem je treba zrahljati in naravnati na potrebe prihodnosti. Opozoril je, da je cikel izobraževanja dolg, potrebe gospodarstva pa se zelo hitro spreminjajo.

Friedrich Gorenjak, učitelj na poklicni šoli za turizem v Beljaku, je prikazal avstrijski primer dobre prakse. Za 284 poklicev izvajajo 3 do 4 letno vajeništvo, ki je podprto s strani države s 6.000 evri za 4 leta. Podjetje, ki ima takega vajenca zaposlenega, dobi vsako leto 500 evrov, če zaključi maturo, še dodatnih 1.000 evrov. Tudi v Avstriji obstaja stigma za določene poklice, vendar jo s pravilnim načinom informiranja mladine in staršev uspešno presegajo.

Namestnica direktorja Centra RS za poklicno izobraževanje, Urška Marentič, se zaveda pomena vključevanja gospodarstva pri pripravi izobraževalnih programov. Posamezni programi so modularno sestavljeni, saj se skušajo čim bolj prilagoditi zahtevam gospodarstva. Praksa pri delodajalcu, ki je sicer v splošnem izobraževalnem sistemu le nekaj tednov v 4 letih, se lahko pri poklicnem izobraževanju na podlagi individualne pogodbe za posameznega dijaka podaljša tudi do 52 tednov. Nacionalne poklicne kvalifikacije, ki jih razvijajo, omogočajo hitre reakcije na potrebe trga dela v tistih primerih, ko ima podjetje zaposlenega delavca z delovnimi izkušnjami, a brez formalno priznane kvalifikacije. Center skrbi za promocijo, dijake pošiljajo na tekmovanje EuroSkills, kjer so uspešni pri izkazovanju poklicnih spretnosti. Kakovosti poklicnega izobraževanja ni mogoče zagotoviti brez dobro usposobljenih učiteljev, ki poznajo tudi sodobne trende stroke. Zato so začeli s projektom, ki naj bi trajal 6 mesecev in v okviru katerega se učitelji usposabljajo v podjetjih v obliki krožnega zaposlovanja. Veliko je tudi razprav o programih za vajeništvo in delo v podjetjih.

Razpravljavci na današnji okrogli mizi so se strinjali, da za določene, predvsem tehnične poklice, med mladimi obstaja premajhen interes, tudi zaradi zapostavljenega informiranja o teh poklicih. Izobraževalni sistem je pogosto premalo oblikovan po meri gospodarstva, usposabljanje je preveč rigidno, vsebine zastarele. Kot je zaključil predsednik GZS, Samo Hribar Milič, potrebe po poklicih v Sloveniji niso drugačne kot jih imajo v drugih državah. Slovensko gospodarstvo potrebuje številne kompetence, ki jih mladi in brezposelni nimajo. Poudaril je koncept vseživljenjskega izobraževanja, ki zagotavlja ohranjanje konkurenčnosti posameznika. V Sloveniji se spreminja vrednotenje profesionalnega razvoja zaposlenih. Tehnični poklici pridobivajo na veljavi, predvsem pa je treba že v zgodnji fazi in kasneje zagotoviti zadostno poklicno informiranje.

Več o Dnevu odprtih vrat slovenskega gospodarstva za mladino in starše

27. novembra bo svoja vrata odprlo 176 podjetij na območju celotne Slovenije (seznam podjetij je objavljen na /65999). Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva za mladino in starše je namenjen poklicni vzgoji in poklicnemu informiranju mladine ter dolgoročnemu zmanjševanju neskladja na trgu dela.

Več informacij: Tajda Pelicon, 01 5898 136

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.