Mediji

Skupščina GZS z novim gospodarskim ministrom tudi o aktualnih obremenitvah

Ljubljana, 10. decembra 2014 – Člani Skupščine Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so na današnji seji z novim gospodarskim ministrom razpravljali o njegovem programu in prioritetnih področjih aktivnosti. Izpostavili so zlasti problematiko predlaganih dodatnih obremenitev gospodarstva. Skupščina je v nadaljevanju sprejela tudi Plan dela GZS za leto 2015.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravko Počivalšek, je na današnji seji Skupščine GZS predstavil svoj program in dejal, da se bo zadev lotil korakoma. Pri tem namerava ohraniti dobro sodelovanje z GZS, TZS, ZM in drugimi in želi, da bo gospodarstvo njegova baza, iz katerega bo črpal ideje, da bi na ministrstvu skušali določene zadeve spremeniti. Izpostavil je nujnost izboljšanja podpornega okolja za gospodarstvo in investicije in se strinjal, da je Slovenija med članicami EU, ki imajo najbolj obremenjeno delo in najmanj obremenjen kapital. Korak naprej bo treba narediti tudi pri delovno pravni zakonodaji. Zavzel se je za spodbujanje razvoja turizma, pri tem pa opozoril na premajhno prepoznavnost Slovenije, ki povzroča probleme tudi pri določanju cen slovenskih proizvodov in storitev v tujini. Zagovarja premišljeno privatizacijo, ki naj bi šla v smeri koristi za državo in za podjetja, ki se prodajajo, ter učinkovito in transparentno upravljanje z državnim premoženjem. Med prioritetami je izpostavil tudi sistemsko razdolževanje in prestrukturiranje (poleg finančnega je v pomembnem delu gospodarstva potrebno tudi vsebinsko prestrukturiranje), plačilno disciplino in boj proti sivi ekonomiji – tu na prvo mesto postavlja razširitev pobiranja davkov na vse dejavnosti. Nazadnje je omenil še kadrovsko opremljenost ministrstva, ki se mora iz razdeljevalca denarja preoblikovati v ministrstvo, ki bo ustvarjalo pogoje za gospodarstvo. Minister Počivalšek vidi svojo vlogo v tem, da je ambasador gospodarstva v vladi. Želi, da bi vsi razumeli, da je temelj vse ekonomije gospodarstvo, da je mogoče deliti le toliko, kot se ustvari. Njegova deviza bo stop novim davkom.Ni vedel napovedati, kaj se bo na koncu zgodilo s trošarino na sladke pijače, ampak izrazil željo, »da je dobljena vojna«, čeprav se boji, da »gre le za etapno bitko«. Še tekom tega tedna bo imel razgovor tudi na temo CO2 dajatve. Zaveda se tega problema, zato je obljubil, da bo poskusil vse, da se zadeva izvede na gospodarstvu bolj prijazen način. Gospodarstvo, kakršno v Sloveniji je, namreč ne more financirati vseh zadev na prihodkovni strani proračuna. Zaveda se velikih pričakovanj in se zavezuje, da bo delal v korist gospodarstva, da se bodo pogoji izboljšali, pri čemer pa se bo v prvi fazi treba boriti predvsem proti temu, da se ne bi poslabšali. Pri svojem delu pričakuje pomoč GZS in ponuja sodelovanje.

Člani Skupščine so v razpravi, ki je sledila, ponovno opozorili na nekonkurenčnost poslovnega okolja, neenakopraven položaj v primerjavi s konkurenti v tujini, ob tem pa predvsem na problematiko napovedanih davkov na energente. Tudi interes za naložbe v Sloveniji, predvsem s strani tujih investitorjev, po njihovem prepričanju vedno bolj pada in ni videti, da bi se v bližnji prihodnosti kaj spremenilo. Kot primer je direktor Papirnice Vevče, Marko Jagodič, navedel anketo, izvedeno med 700 avstrijskimi podjetji v Sloveniji, ki kot edini adut navajajo kakovost in izobrazbo delovne sile ter motivacijo zaposlenih. Postajamo pa svetovni prvaki v izumljanju novih obremenitev in davščin, je dodal. Generalni direktor Steklarne Hrastnik, Andrej Božič, je izrazil pričakovanje, da bo s tem povezana uredba v naslednjem tednu umaknjena, sicer ima soglasje sindikatov, da »pridemo na Gregorčičevo in z našimi telesi močno podpremo naše argumente… Počasi imajo namreč dovolj slabega upravljanja države«. Gospodarstveniki so opozorili tudi na nujnost spremembe zakona o javnih naročilih ter zakonodaje o umeščanju v prostor, ter na rigidnost delovno pravne zakonodaje. Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, je dodal, da na številnih ministrstvih opaža premalo smelosti in ambicioznosti za razvojni preboj. Apeliral je na gospodarskega ministra in vlado, da je treba narediti več, da »bomo priložnosti, ki so v slovenskem prostoru za nove investicije, razvoj turizma, razvojni preobrat, uspeli tudi realizirati«.

Minister Počivalšek je odgovoril, da potrebuje argumente, s katerimi lahko v okviru vlade, brez populizma, s številkami, dopoveduje, kar govorijo gospodarstveniki. Veliko pomoč in podporo pri tem pričakuje v GZS. Glede zakona o javnem naročanju je dejal, da potrebujemo sistem, ki bo zagotovil, da bo tisti, ki bo na koncu podpisal naročilo, nosil odgovornosti.

Mag. Samo Hribar Milič, predsednik GZS, je na seji predstavil poročilo o tekočem delu ter plan dela GZS za naslednje leto. Temeljno vodilo dela GZS v prihajajočem letu bo po njegovih besedah sprememba poslovnega okolja, razdelitev premoženja in finančna stabilizacija, volitve v vse organe ter organizacijsko prestrukturiranje GZS. Na področju poslovnega okolja bodo poudarki aktivnosti na razvojem zagonu, trgu dela (socialna kapica, deregulacija), reformah, ki so potrebne za razbremenitev gospodarstva, pravni stabilnosti, s programi podprti pametni specializaciji, reformi izobraževanja, podpori izvozu ter prestrukturiranju gospodarstva (razdolževanje, privatizacija). Predsednik GZS se je dotaknil tudi izstopa GZS iz pogajanj za socialni sporazum. Zaradi neuspeha vlade pri pogajanjih s sindikati javnega sektorja in hkratnem predlogu za dodatne obremenitve gospodarstva, je UO GZS vodstvu GZS naložil izstop iz pogajanj in zaostritev aktivnosti, da dosežemo, da se to ne bo zgodilo. Povedal je, da smo dobili na stotine mnenj, stališč in podpore s strani podjetij, da je treba nastaviti zrcalo trenutni ekonomski politiki in narediti vse, da se obremenitev gospodarstva ne poveča. Ponovno je izpostavil, da gospodarstvo in GZS ne zagovarjamo linearnega krčenja plač v javnem sektorju, temveč pričakujemo resne reforme na številnih področjih.

Skupščina GZS je plan dela GZS za leto 2015 sprejela.

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.