Mediji

Upravljanje z vodami - velika investicijska in izvozna priložnost

Ljubljana, 27. januarja 2015 – Na današnjem posvetu o celovitem upravljanju z vodami je tekla razprava o tem, kako preseči neizkoriščene možnosti in potenciale, ki lahko povečajo ekonomsko upravičenost vlaganj države in gospodarstva v celovite okoljsko-energetske objekte. Dogodek je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS).

Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, je uvodoma dejal, da sodi področje načrtnega pristopa k infrastrukturnim investicijam med tiste projekte, ki bi Sloveniji lahko povrnili upanje ter zagotovili gospodarsko rast, nova delovna mesta in socialno stabilnost. Lani je GZS predstavila projekt 118.000 delovnih mest, v okviru katerega že predvidela infrastrukturne projekte. Za te so na voljo različna sredstva, od domačega kapitala, priložnosti javno zasebnih partnerstev, do virov EU. Izrazil je upanje, da bomo priložnosti, ki so na voljo tako v Sloveniji kot v širšem prostoru, znali izkoristiti, za kar potrebujemo najprej dobro analizo, zatem pa primerno organiziranost, ukrepe, ki bodo bolj intenzivno povezovali interese gospodarskih subjektov in lokalnih skupnosti ter delujoče pravno državo.

Mag. Tanja Bogataj, državna sekretarka MOP, je spregovorila o strategiji upravljanja z vodami, umeščanju v prostor in vodarskih investicijah. V Sloveniji v povprečju vsako leto za sanacijo škod zaradi poplavljanja voda porabimo 150 milijonov evrov. Zadnjih 20 do 25 letih se je to področje povsem dezorganiziralo, razkrojilo in razpršilo po številnih institucijah. Opozorila je na prepočasno odločanje, predvidene rešitve se prepogosto ne izvedejo do konca. Da bi od razprav prešli v akcijo, je pripravljen akcijski načrt interventnih aktivnosti zaradi poplav, ki pomeni zasuk h konkretni izvedbi. Strategija upravljanja z vodami v RS je dolgoročni nastavek aktivnosti za korenite spremembe na tem področju. Za večjo učinkovitost je nujna reorganizacija – med drugim decentralizacija in krepitev upravljanja z vodami na nivoju nekaterih porečij ter zmanjšanje števila vpletenih inštitucij  z jasno odgovornostjo in medsebojnimi relacijami. V okviru danih možnosti iščejo rešitve za vključevanje kompetentne stroke.

Dobre prakse večnamenskih projektov HE na Spodnji Savi je prikazal mag. Vojko Sotošek, Infra d.o.o., Krško. S povezovanjem podjetij za projektiranje in izvajanje energetskih in okoljskega dela teh projektov ter lokalnih skupnosti so uspeli zagotoviti neprimerno višjo stopnjo protipoplavne varnosti kot pred leti. Od Zidanega mostu do hrvaške meje v zadnjih letih poplav ni več bilo.

Mag. Vekoslav Korošec, Združenje za svetovalni inženiring GZS je izpostavil je odgovornost investitorjev, ki ne smejo vseh tveganj za učinkovito izvedbo projektov prenesti na izvajalca. Opozoril je na različne modele vodenja projektov v skladu s FIDIC določili, še posebej na napake sklepanja pogodb med investitorjem in izvajalci po t.im. Rumeni knjigi. Posebej je omenil pomen komisije za reševanje sporov v primeru težav pri izvedbi projektov, ki so jih te napake povzročile.


Peter Žigante, Savaprojekt d.d., Krško, je opozoril na nujnost celovite prenove okoljske in prostorske zakonodaje, predvsem pa na to, da sprejetih odločitev vlade ali vlad v preteklosti ne morejo blokirati uradniki na nižjih nivojih. Izpostavil je nujnost profesionalnega managementa in osebne odgovornosti uradnikov, odprave podvajanja nalog in nekoordiniranosti različnih služb na enem in med ministrstvi. Ustrezno vlogo in odgovornost je treba ponovno vrniti strokovnjakom z znanjem in izkušnjami. Opozoril je na problem, da projektanti sicer osebno odgovarjajo za svoje odločitve, ne morejo pa vplivati na investitorja. Kot slabo prakso je izpostavil, da za umeščanje celovitih objektov v prostor potrebujemo kar 5 let zaradi neprestanih sprememb zakonodaje.

Dr. Marjan Hudej, RGP d.o.o Velenje, je izpostavil problem parcialnih pristopov in kratkoročno naravnanih ciljev pri izvajanju številnih projektov ter pomanjkanje  povezave gospodarskega, družbenega in okoljskega vidika. Izvajalce, ki so doslej sodelovali pri celovitih projektih, odlikuje okoljska in inženirska odličnost, potrebujejo pa več povezav s projektanti. Za vse prioritetne projekte se je potrebno ekipirati, jih izvesti, s strani države pa prispevati, da jih bodo lahko plasirali tudi v širši regiji.

O pogojih in priložnostih za vključevanje (velikih) projektov v Junckerjev paket je spregovoril Metod Dragonja, državni sekretar na MF, slovenski član v komisiji EU za Junckerjeva sredstva. Infrastrukturni projekt za upravljanje z vodami smo prijavili v Bruselj. Njegova vrednost je 1,18 mrd evrov. Dragonja je ob tem podrobneje razložil, kakšna bi bila finančna konstrukcija: 600 mio za odpravo poplavne ogroženosti, 200 mio za sanacijo obstoječe vodne infrastrukture in 380 mio evrov za drugo infrastrukturo. Viri financiranja bi bili naslednji: 600 mio posojila Evropske investicijske banke zagotovila s posojilom, 240 mio eur iz vodnega sklada, 240 mio iz kohezije, 100 mio iz proračuna. To pomeni okoli 85 mio evrov na leto do leta 2027. Dejal je, da so nekateri projekti že relativno dobro pripravljeni in verjetno za fazo prvih treh let ne bo težko zagotoviti projektov za izvajanje. Zagotovil je, da bodo na MF naredili vse, da se bodo projekti lahko izvajali. Pri tem pa je izpostavil problematiko nezadostnih vplačil v vodni sklad in prioritetne projekte, ki se iz njega financirajo.

Sledila je okrogla miza, ki je z različnih zornih kotov osvetlila področje prioritetnih ukrepov za celovito upravljanje z vodami. Mag. Tanja Bogataj vidi kot naslednje ključne korake za odpravo administrativnih ovir: poenostavitev praks, poenotenje domače zakonodaje ter pripravo standardnih oblik dokumentacije, predvsem pa reorganizacijo na način, da bo resnično omogočila celostno upravljanje voda. Do konca 2015 morajo biti vsi načrti pripravljeni, ključna pa so za to ustrezna sredstva. Naložbeni načrt je eden ključnih projektov vlade, kjer morajo sodelovati ne le MOP, temveč tudi MGRT, SVRK ter MF. Celovito upravljanje z vodami ter prehod na zelena delovna mesta je prednostna naloga vlade.

Po prepričanju mag. Uroša Mikoša, IBE d.o.o, predsednika Združenje za svetovalni inženiring GZS, je financiranje lažje izvesti, če so projekti večnamenski in v njih širša javnost vidi uresničevanje svojih interesov. Taki projekti so seveda bolj kompleksni, kar zadeve zaplete. Večnamenskosti se mora zavedati predvsem investitor – država, ki mora organizacijo postaviti tako, da omogoča realizacijo več namenov. Faza realizacije je bistveno bolj enostavna, če je faza priprave investicije kakovostno izvedena, je še poudaril. Izpostavil je vprašanje, kaj delamo doma in kakšne so naše možnosti, ko gremo v tujino, kjer so razpisi praviloma pripravljeni po sistemu EPC (engineering, procurement, construction), vendar so s strani naročnikov projekti nedodelani. Izvajalci, ki se javijo na take razpise, morajo biti sposobni projekt dodelati, da sploh lahko pripravijo kvalitetno, celovito ponudbo, kar je velik strokovni in finančni angažma. Zato se morajo različni izvajalci povezati. Da bi bili uspešni, moramo imeti poleg kadrov in financ reference (kadri, znanje, kompetence), ki jih lahko pridobijo le doma. Zato so zainteresirani, da so investicije v Sloveniji celovite, večnamenske.

Janez Škrabec, Riko Ribnica d.o.o., bi si želel, da bi SID Banka v zvezi z Junckerjevim programom postala to, kar je bila KFB banka iz Marshallovega plana. Slovenski finančniki naj bi imeli več smelosti, da bi podpirali slovenska inženiring podjetja na tujih trgi, saj ti predstavljajo vzvod za rast in razvoj drugih podjetij. Hkrati je poudaril željo, da bi slovenski investitorji razpisovali projekti po sistemu ključ v roke, po sistemu EPC, kar pa zahteva povezovanje izvajalcev. Ni malih, so le regionalna podjetja. Usmerijo naj se v regije, kjer imamo prednosti – kulturne, administrativne, ekonomske in geografske.

Mag. Sibil Svilan, SID banka, je poudaril, da želi SID Banka podpirati celovite rešitve, da pa je to odvisno od kakovosti projektov, ki ustvarjajo denarni tok. Na razpolago ima različne instrumente, boljšo kombinacijo predstavljajo javno zasebna partnerstva. Opozoril je na posledice slabo pripravljenih projektov, ko se po izvedbi iz projekta krijejo stroški vzdrževanja. Drugačen pristop in celovito upravljanje z vodami predstavlja veliko priložnost za financiranje in investiranje v Sloveniji. Na razpolago je tudi veliko javnih sredstev. Gre za primer krožnega gospodarstva, kjer lahko s trajnostnim razvojem dokažemo, kaj znamo. To je povezano tudi z odpiranjem novih delovnih mest.

Kot je na koncu povzela Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike, imamo v Sloveniji veliko dobrih praks, da lahko gradimo in nadgradimo naše reference za eko projekte, eko inovacije, eko blagovne znamke. Imamo pa preveč slabih praks, predvsem na področju projektov, financiranih z EU sredstvi. Te je treba čim prej prerasti, tako da gradimo na ukrepih, za katere je odgovorna država – na sinhronizaciji strategij, politik in izvedbenih postopkov. Opredeli naj odgovornosti in prioritete ter zagotovi pogoje za izvedbo konkurenčnih projektov za celovito upravljanje z vodami, ne more pa biti investitor, če za to ni usposobljena.

 

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136

 


Pripeti dokumenti

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.