Mediji

Parafiran socialni sporazum še ne jamči razvojnega zagona

Parafiran sporazum vključuje le načelne zaveze, ki niso konkretizirane, v besedilu so številne pasti za povečanje obremenitev, vsaka pomembna sprememba pa naj bi se sprejemala s konsenzom socialnih partnerjev. Tak sporazum ne zagotavlja izhoda iz krize, ponovnega razvojnega zagona in dviga konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) smo od spomladi 2014 izpostavljali, da Slovenija nujno potrebuje nov razvojni zagon, tega pa ni mogoče izpeljati brez finančne in administrativne razbremenitve gospodarstva in brez odločnih reform. Besedilo socialnega sporazuma osnov za dosego teh ciljev ne daje.

Pet ključnih pomanjkljivosti:

  1. Namesto razbremenitve gospodarstva so v besedilu številne pasti za možne višje obremenitve v primeru "višje sile", ki ni definirana.
  2. Ni predlogov za potrebne reforme:
    1. trga dela, kjer tudi ni predvideno znižanje stroškov delovnega razmerja, kakor je bilo v preteklosti na načelni ravni dogovorjeno;
    2. še vedno bomo zgolj ocenjevali učinke že sprejete pokojninske reforme;
    3. sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja: ni predvidena enakomernejša obremenitev zavarovancev, ki bi zagotovila dodatna finančna sredstva, so pa predvidene ukinitev dopolnilnega zavarovanja in uvedba novih finančnih obremenitev, za katere obstaja bojazen, da se bodo nanašale zlasti na aktivno populacijo;
    4. v javnem sektorju snujejo spremembe brez zaveze po mednarodni primerjavi javnega sektorja s strani zunanjega neodvisnega mednarodnega izvajalca; še več, o sleherni spremembi standardov, normativov, mreže izvajalcev javnih storitev naj bi odločali in dali soglasje socialni partnerji.
  3. Sporazum ni razvojno usmerjen, kar onemogoča kreiranje novih, kakovostnih delovnih mest. Ne gre le za to, da ni predvidena socialna kapica, temveč tudi za problematiko strategije pametne specializacije (SPS) za Finančno perspektivo 2014-2020, ki bi morala biti dokončana in sprejeta do 31.3.2015 - z jasno določenimi investicijskimi prioritetami gospodarstva. V sporazumu zgolj napovedana preučitev (ne pa uveljavitev!) uredbe v zvezi z bančnimi garancijami pri javnem naročanju pomeni resno grožnjo za obstoj podjetij in številnih delovnih mest s področja gradbeništva in inženiringov.
  4. Povečan nadzor nad sivo ekonomijo brez hkratnih nižjih davčnih stopenj in uvedbe davčnih blagajn ne bo zagotovil bistvenega znižanja sive ekonomije.
  5. Izvajanje evropske kohezijske politike naj bi se usmerjalo le na »Doseganje krovnih ciljev EU 2020«, ni pa govora niti o drugačni izvedbeni organiziranosti administracije, ki upravlja kohezijsko politiko, niti o tehnološki agenciji.

Pet korakov v pravo smer:

  • Ustrezna okrepitev politike spodbujanja neposrednih tujih investicij in internacionalizacije podjetij s ciljem 5 % letnega povečanja izvoza.
  • Obvezna presoja vpliva zakonodaje z vidika obremenitev gospodarstva, še posebej za MSP (MSP test). Okrepitev investicijskega financiranja MPS prek različnih virov, SPS in SID banke.
  • »Priprava prioritetnih investicij – dolgoročnih, srednjeročnih, domačih in tujih vlaganj v strateške investicije – v sodelovanju socialnih partnerjev«, vendar brez zaveze za drugačno organiziranost in delovanje države kot investitorja.

 

 

  • Optimizacija postopkov investiranja v javnem sektorju skladno z novo Direktivo EU o javnem naročanju, ki mora biti implementirana v letu 2015 in odprava kriterija najnižje cene, kjer je to smiselno ter v skladu z evropskimi direktivami.

     

    • Ukrepi za prenovo strokovnih študijskih programov, sistemska ureditev vajeništva ob zagotovitvi stabilnega in dolgoročnega financiranja, promocija, štipendiranje.

    Zelo vprašljivo je, ali bo kljub napredku na nekaterih področjih parafiran socialni sporazum, seveda če bo sprejet, vodil k izboljšanju poslovnega okolja. O morebitnem podpisu s strani GZS bo padla odločitev na februarski seji Upravnega odbora GZS.

    Mag. Samo Hribar Milič, predsednik GZS: »Besedilo Socialnega sporazuma za obdobje 2015-2016 nas je razočaralo, saj ne bo dal želenega zagona slovenskemu gospodarstvu. Bolj spominja na neposrečen kompromis, ki je posledica najmanjšega skupnega imenovalca socialnih partnerjev z izrazito različnimi interesi. Je premalo konkreten, premalo zavezujoč in premalo reformističen.«

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.