Mediji

Gospodarstveniki na UO GZS o prestrukturiranju gospodarstva in Sloveniji 5.0

Ljubljana, 18. februarja 2015 - Člani UO Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so z državnim sekretarjem Metodom Dragonjo razpravljali o strategiji upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije in izhodiščih GZS za pripravo strategije prestrukturiranja slovenskega gospodarstva. Zavzeli so se za oblikovanje platforme za pripravo Industrijskega manifesta – Slovenije 5.0. Sprejeli so tudi sklep, da GZS ne podpiše Socialnega sporazuma za obdobje 2015-2016.

Državni sekretar na Ministrstvu za finance, Metod Dragonja, je predstavil strategijo upravljanja kapitalskih naložb RS. Obseg kapitalskih naložb RS (upravlja jih SDH) je znašal konec leta 2013 13,6 mrd evrov. Poleg tega SDH upravlja še 6,3 mrd lastnih kapitalskih naložb. Na podlagi kriterijev za razvrščanje kapitalskih naložb države bodo skušali določiti strateško relevantnost posameznega podjetja. RS ima neposredne lastniške deleže v 107 delujočih podjetjih, predmet klasifikacije pa bo 92 podjetij (107 minus 15 iz potrjenega spiska za privatizacijo). Za vsako od 92 razvrščenih podjetij je izdelana ekonomska projekcija ciljev in donosov. Glede upravljanja družb je izpostavil, da bo v strategiji dan velik poudarek najboljšim praksam in principom upravljanja družb. Ključni poudarek bo na oblikovanju potencialov za rast in razvoj podjetij in doseganje planiranih donosov. Pri tem je posebej izpostavil, da gre za strategijo upravljanja, ne zgolj strategijo privatizacije. V Državni zbor naj bi jo posredovali konec marca. Spregovoril je tudi o vlogi in pomenu DUTB pri razdolževanju podjetij.

Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, je pojasnil, da je razlog za obravnavo tematike na UO ta, ker želimo tudi »sami prispevati k racionalni razpravi in klimi, povezani z upravljanjem državnega premoženja in privatizacijo«. Poudaril je, da smo ves čas podpirali pametno, transparentno in racionalno privatizacijo, ki bo tistim podjetjem, ki bodo privatizirana, omogočala nadaljnji razvoj in konkurenčne pogoje poslovanja. Nekateri gospodarstveniki so opozorili na to, da bi tako strategijo bilo treba uvesti že pred leti, hkrati pa so predlagali, da se doda analiza preteklih slabih praks in ukrepe, kako to spremeniti. Določiti je treba tudi kriterije skrbnega gospodarja. Hribar Milič je dal še pobudo za proučitev racionalnosti in smotrnosti t.im. Lahovnikovega zakona.

UO GZS je podprl usmeritve strategije, ki bo na osnovi mednarodno primerljivih analiz in jasnih strateških ciljev pospešila preglednost upravljanja, privatizacijo in zagotovila ukrepe za aktivno privabljanje tujih investicij. Podprl je ukrepe Vlade RS, ki bodo zagotovili manjkajoče vzvode za aktivnejše finančno in poslovno prestrukturiranje podjetij. Zavzel se je tudi za transparentno in načrtno privatizacijo, ki bo prispevala k dolgoročnemu razvoju slovenskih podjetij.

Igor Knez, namestnik direktorja Pravne službe GZS, je predstavil izhodišča GZS za pripravo strategije za prestrukturiranje slovenskega gospodarstva. Cilj je znižati neto dolg/EBITDA s 5,74 na 4,0 v obdobju 3 let ter posredno izboljšati konkurenčnosti gospodarstva in korporativno upravljanje. Fokus poslovnega in finančnega prestrukturiranja predstavlja v prvem koraku 432 bolj zadolženih velikih in srednjih podjetij ter v drugem koraku 181 velikih in srednjih družb z negativno EBITDA. Med predlogi ukrepov za strategijo je navedel model razvrščanja podjetij glede na zmožnosti preživetja na kratek in dolgi rok, pripravo prioritetnega seznama podjetij po sektorjih in časovni načrt prestrukturiranja, zagotovitev sheme za ustrezno likvidnostno financiranje tekočega poslovanja ter sheme za lastniško financiranje. Omenil je zagotovitev enotnih pogojev prestrukturiranja s poudarkom na vseh državnih deležnikih, zagotovitev usposobljenosti kadrov ter uveljavljanje odgovornosti. Pripraviti je treba tudi model hitrejšega ugotavljanja grozeče insolventnosti ter pomoč mikro in malim podjetjem pri dvigu konkurenčnosti ter pomoč pri poslovanju (Early Warning System).

Hribar Milič je pojasnil, da vidi vlogo teh programskih izhodišč GZS v opozorilu politiki in vladi, da je ob gospodarski rasti in nekaterih znakih okrevanja še vedno 10.000 slovenskih podjetij, ki so prezadolžena. Potreben je sistemski pristop. Imamo ambicijo, da postane poslovno in finančno prestrukturiranje ena izmed prioritet v delovanju vlade z drugimi partnerji, da pridemo iz sedanjih razmer. UO GZS je zato zahteval od Vlade RS, da v okviru svojih pristojnosti v sodelovanju s partnerji, tudi GZS, pripravi učinkovite in hitre podlage za izvedbo ukrepov, ki bodo pospešili in omogočili učinkovitejše prestrukturiranje gospodarstva.

Izvršna direktorica GZS za socialni dialog, Tatjana Čerin, je povedala, da je GZS po sprejemu sklepa UO GZS decembra zapustila pogajanja za socialni sporazum, ker je Vlada grozila z novimi obremenitvami. Ostali predstavniki delodajalcev so se pogajali naprej in v začetku februarja sporazum podpisali. Čerinova je poudarila, da je vsebina sporazuma daleč od skupnih izhodišč delodajalcev in zahtev, postavljenih pred letom dni, in od tega  da bi dala želeni zagon gospodarstvu. Ne predvideva potrebnih reform, ni dovolj razvojno usmerjen, ne predvideva razbremenitve gospodarstva, ravno obratno, vključuje številne pasti za možne višje obremenitve gospodarstva. UO GZS je na koncu odločil, da Gospodarska zbornica Slovenije Socialnega sporazuma za obdobje 2015-2016 ne podpiše.

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS, je prikazal izhodišča za industrijski manifest 2015 – Slovenija 5.0. Kot je poudaril, je Evropska komisija lani članice opozorila, naj prepoznajo pomen industrije za kreiranje delovnih mest in rast. Na GZS zaznavamo, da obstaja v Sloveniji veliko pomanjkanje razprave in predlogov ukrepov v zvezi z razvojem predelovalne industrije in z njo povezanimi storitvenimi dejavnostmi, ki največ prispevajo k slovenskemu izvozu. Naša industrijska podjetja so nadpovprečno dobičkonosna, podpovprečno produktivna in preveč delovno intenzivna, glede na prodajo in denarni tok relativno veliko vlagajo, a imajo neoptimalno usmerjene investicije. Namen GZS je, po nemškem in ameriškem zgledu vzpostaviti celovito okolje, združiti posameznike, ki dobro poznajo ključne razvojne in tržne potenciale industrije v strateško skupino pri GZS za industrijsko politiko, s ciljem, da prispevamo k industrijski pametni specializaciji in ukrepom za boljše industrijsko poslovno okolje na najboljši možni način.

Hribar Milič je kot ambicijo navedel, da danes predstavljena izhodišča za Slovenijo 5.0 nadgradimo v manifest, ki bo strokovno utemeljen in ga bodo predstavljali ključni gospodarski in znanstveno tehnološki deležniki v Sloveniji. Kot je dejal, imamo »dovolj tega, da dokumenti nastajajo v sredinah, ki so odtujene od gospodarstva«. UO GZS je podprl namero vodstva GZS, da oblikuje platformo za oblikovanje industrijskega manifesta in pripravi čimprej čim večji nabor potencialnih sodelavcev in dogodkov, s katerimi bomo gradili industrijski manifest Slovenija 5.0.



Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.