Mediji

Arhiv: Malo gospodarstvo o boljšem dostopu do virov financiranja

Ljubljana, 12. maja 2015 – Prek 160 gospodarstvenikov se je udeležilo današnjega, že četrtega, Vrha malega gospodarstva, v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Z visokim predstavnikom Evropske komisije ter predstavniki vlade so razpravljali o izboljšanju dostopa malega gospodarstva do nacionalnega in evropskega financiranja ter prednostnih ukrepih vlade RS do konca junija 2016.

Mag.

Samo Hribar Milič

, predsednik GZS, je izrazil zadovoljstvo, da lahko danes iz ust gospodarskega ministra slišimo del tistega, kar je vlada že naredila in kaj še bo, da bo podjetništvo lažje in bomo tudi skozi ta vidik slovenskemu gospodarstvu zagotovili gospodarsko rast, nova delovna mesta, višje davke in prispevke ter višjo socialno stabilnost. Vrh malega gospodarstva predstavlja konkretno priložnost za slovenska podjetja, da neposredno rešijo nekatere svoje probleme, saj je danes na GZS organizirana tudi Odprta banka, v okviru katere so sodelujoče banke ponudile posebne ponudbe za podjetnike in mala podjetja.

Svetovalec generalnega direktorja,

Goran Novković,

je povedal, da Slovenija po dostopu do financiranja za mala in srednje velika podjetja (MSP) zaostaja za povprečjem EU, poleg tega pa je bila uspešnost malega gospodarstva pri pridobivanju bančnih kreditov 2014 slabša kot v letu 2013. Problem financiranja je pri manjših podjetjih večji kot pri velikih. Petina MSP označuje dostop do financiranja kot zelo omejujoč dejavnik pri poslovanju. Ob tej priložnosti je Novković pozval udeležence, da se v okviru projekta Poslovni SOS odzovejo na absurdne predpise in preveč zapletene postopke.

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, je med prioritetnimi ukrepi iz predloga AgendeMG 2014 kot načrtovane aktivnosti 2015-2016 naštel finančni dvojček - kombinacijo finančnih instrumentov in vsebinske podpore, usmeritev v povratne vire financiranja, pri veriženju podjetij nadgradnjo določb, ki se nanašajo na omejevanje ustanavljanja in pridobivanja poslovnih deležev, poenostavitev postopkov pri SID banki. MSP test bo uveden do konca junija 2016. Realizacijo 1. paketa ukrepov prenove zakonodaje reguliranih dejavnosti in poklicev je napovedal do 31. 12. 2015. Omenil je tudi pospešitev komercializacije znanja in tehnologij z uvedbo e-vavčerja za spodbujanje sodelovanja podjetij z javnimi raziskovalnimi organizacijami pri realizaciji inovativnih idej. Pri usklajeni podpori podjetništvu gre predvsem za informiranje in svetovanje preko nacionalne VEM in mreže VEM točk. Napovedal je tudi okrepitev podpore preboju na trge. Že sedaj so v zaključni fazi priprave programa internacionalizacije, ki naj bi bil relativno hitro sprejet. Zaključil je z besedami, da se zaveda pomena MSP, da je treba ustvariti konkurenčno poslovno okolje in da moramo tudi za domače in tuje investitorje ustvariti okolje, da bo privlačno za tiste, ki imajo idejo, so v stanju pridobiti denar in izvajati gospodarsko aktivnost.

Brane Lotrič, predsednik UO GZS-PTZ, je pozdravil ministrove besede ter menil, da je treba sedaj preiti od besed k dejanjem. Kot pozitivno je ocenil tudi izjavo ministra, da mora biti koordinator med gospodarstvom in vlado. Opozoril pa je na prezahtevne pogoje najemanja bančnih kreditov s strani MSP in dodal, da dokler se pogoji poslovanja za mala podjetja ne bodo izboljšala, banke ne bodo mogle plasirati denarja, ker ga podjetniki ne bodo želeli.

Roger Havenith, vodja enote za financiranje inovacij in konkurenčnosti, Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve, Evropska komisija, je v nadaljevanju spregovoril o EU programih in novem Evropskem skladu za strateške naložbe (“Junckerjev načrt”) za financiranje MSP. Kot je poudaril, so MSP hrbtenica gospodarstva, kar velja tako za Slovenijo, kot tudi druge države EU. Predstavljajo motor rasti in generator delovnih mest, zaradi tega so tudi v središču pozornosti politike. Zato je nujno, da se zanje zagotovi primerno poslovno okolje in dostop do virov financiranja. V obdobju 2014-2020 so MSP na voljo trije temeljni viri financiranja – strukturni skladi, na ravni EU centralno vodeni instrumenti (zlasti programi COSME (ca 1,4 mrd evrov za finančne instrumente namenjene MSP) in Obzorje 2020 (MSP je namenjeno 1,5 mrd evrov) ter Naložbeni načrt za Evropo, ki je v določenem delu namenjen podpori MSP. Malim in srednje velikim podjetjem je svetoval, da se z možnostmi financiranja seznanijo prek spletne strani (http://access2eufinance.ec.europe.eu), kjer je objavljen ažuren pregled nad razpoložljivimi finančnimi instrumenti. Poudaril je, da gre za komplementarne instrumente tistim, ki jih zagotavljajo posamezne članice EU in regije.

Še vedno pa vsi ti instrumenti skupaj ne zagotavljajo dovolj velikih sredstev, da bi zaprli tržno vrzel v financiranju dolga, s katero se MSP v Evropi soočajo. Zato bo Junckerjev plan posebno pozornost posvetil tudi dostopu MSP do virov financiranja. Predvideva, da bo Evropski sklad za strateške investicije, ki predstavlja enega od stebrov naložbenega načrta, imel v okviru SME okna 5 mrd evrov namenjenih MSP ter podjetjem z majhno tržno kapitalizacijo. Pri tem bo temeljno načelo, da gre za dodatno financiranje (poleg tistega, ki je na razpolago v okviru obstoječih ali že predvidenih programov v obdobju 2015-2018). Spodbudil naj bi 75 mrd evrov investicij. Pričakovati je, da bo 185.000 malih in srednjih podjetij ter podjetij z majhno tržno kapitalizacijo to podporo izkoristilo. Nov naložbeni načrt je po besedah Havenitha odlična priložnost za krepitev financiranja MSP v EU. Gre za ambiciozen program z ambiciozno časovnico, ki pa ima potencial za podporo rasti MSP in povečanje števila delovnih mest.

Andreja Kert, KF Eureka, je apelirala na gospodarskega in na finančnega ministra, da vložita vse napore v vzpostavitev pogojev, da bo malo gospodarstvo lahko dejansko postalo in ostalo hrbtenica gospodarstva. MSP okno pomeni, da moramo v Sloveniji izpolniti predpostavke, da bi lahko začeli koristiti sredstva, ki so na razpolago, je še dodala.

Celovit pregled in novosti pri financiranju podjetij s podporo državnih instrumentov in evropskimi sredstvi je podala dr. Sabina Koleša, generalna direktorica Direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Zaveda se, da je dostop do informacij pogosto zelo razdrobljen, zato so pripravili preglednico vseh aktualnih ukrepov za financiranje podjetij v različnih razvojnih fazah. Med drugim je izpostavila kredite s statusom pomoči de minimis ter kredite s statusom državne pomoči. V pripravi so ugodna posojila podjetništvu ter pred-financiranje projektov.

Predsednica UO Zbornice osrednjeslovenske regije pri GZS, Marta Turk, je pohvalila širok nabor prikazanih virov financiranja. Kritična pa je bila do prenizkih sredstev za pripravo novih projektov in preširokega nabora možnih upravičencev.

Aleš Cantarutti, državni sekretar na MGRT, meni, da je prav pri osvajanju tujih trgov institucionalna pomoč MSP-jem zaradi njihovega pomanjkanja znanj in izkušenj, finančnih ter kadrovskih virov izredno pomembna. Medpodjetniška mreženja, sodelovanje v projektih in tesnejše povezovanje MSP pri vstopanju na tuje trge, sodijo zato med ključne aktivnosti, ki jih na ministrstvu spodbujajo. Z novo finančno perspektivo EU bo pomoč mikro, malim in srednje velikim podjetjem do konca 2020 po Cantaruttijevem mnenju izrazitejša, saj ima Slovenija prvič na razpolago kar nekaj evropskih sredstev, namenjenih krepitvi internacionalizacije slovenskih MSP. Prednost pri dostopu do sredstev bodo imela podjetja, ki delujejo na področju razvoja novih tehnologij ter tista, ki so se pripravljena povezovati in skupaj iskati najboljše rešitve pri prodoru na tuje trge. Prve razpise s tega področja lahko pričakujemo konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Sodelujoče je še pozval, da posredujejo ideje in predloge o tem, kakšno pomoč si želijo pri osvajanju ali krepitvi položaja na tujih trgih, povabil pa jih je tudi, da izkoristijo priložnosti Expo 2015.

Dušan Olaj, DUOL, je strategijo internacionalizacije komentiral z besedami, da je še ena več, kjer je napisano, kaj je treba narediti, ne pa, na kakšen način. Vendar računa s tem, da bo to še sledilo. Izrazil pa je prepričanje, da se ključnih trgov ne da administrativno določiti. Izdelki in storitve so tisti, ki lahko definirajo trge. Če bi to upoštevali, bi bilo določanje strateških trgov bistveno manj sporno in veliko lažje.

Udeleženci Vrha malega gospodarstva so v razpravi med drugim opozorili na težave na kapitalskem trgu, problem kratkoročnega financiranja, številne administrativne ovire, problematiko javnih naročil, rigidno delovno pravno zakonodajo ter na nujnost poenostavitve postopkov na razpisih.

Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, je ob koncu Vrha malega gospodarstva dejal, da predstavniki malega gospodarstva z vsemi štirimi podpirajo izhodišča in tudi cilje, ki si jih MGRT zadaja.

 

Gradiva z dogodka so objavljena na http://vmg.gzs.si/vsebina/gradiva   

 

 Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.