Ljubljana, 2. junija 2015 -  Na današnji seji Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so člani z ministrom za finance razpravljali o trenutnih razmerah v Sloveniji, vezano na proračun, davke in reforme. Za generalnega direktorja GZS je bil na seji imenovan mag. Samo Hribar Milič.

Predsednik GZS, Marjan Mačkošek, je uvodoma dejal, da je Slovenija pred s strani finančnega ministrstva napovedano davčno reformo. Uvajajo se davčne blagajne. Končno se bolj odkrito tudi s strani vlade priznava, da je bruto bruto strošek dela v Sloveniji mednarodno primerjalno previsok. Obenem še ni konkretnih informacij, kje se bodo bremena znižala gospodarstvu, kje pa morda zvišala. Kot tudi še ni informacij, zakaj Slovenija, tako kot Hrvaška, ob uvedbi davčnih blagajn istočasno ne zniža nekaterih bremen podjetjem. Zanima pa ga tudi, kaj se pripravlja z zeleno davčno reformo in ali bodo energetsko intenzivna podjetja končno v skladu z evropskimi smernicami razbremenjena.

Minister za finance dr. Dušan Mramor je v svojem nastopu kot pozitivno označil doslej izvedene ukrepe v zvezi z javnofinančno konsolidacijo. Država je postala bolj makroekonomsko stabilna. Istočasno so hitra rast industrijske proizvodnje, hitro povečevanje izvoza in presežka tekočega dela plačilne bilance omogočali zelo hitro razdolžitev podjetij. Poudaril je, da slovensko gospodarstvo ni več prezadolženo. Dolg sektorja gospodarstva v BDP je pod povprečjem EU, enako velja tudi za neto dolg na EBITDA. Edino dolg na lastniški kapital je še vedno nad povprečjem EU. Gospodarska rast je bila v prvem kvartalu 2,9-odstotna, imamo izjemno močno rast zaposlenosti. Seveda pa se še vedno soočamo s številnimi problemi. Tu je minister med drugim izpostavil nadpovprečno visok delež slabih kreditov v aktivah bank, ki pa pada. Še vedno je 2,2-odstotni strukturni deficit BDP previsok in ga bo do leta 2020 težko odpraviti, če gospodarska rast ne bo zelo visoka. Načrt predvideva, da bi ga do tedaj znižali na 0%, vendar pa je to povezano tudi s pritiskom na gospodarstvo, saj bo javna poraba manjša. Kot enega najbolj kritičnih dejavnikov je navedel demografsko strukturo v Sloveniji, saj imamo najvišje in najhitreje rastoče stroške staranja v EU. Tveganja na tujih trgih so vezana zlasti na dogajanje v ZDA, ki se hoče izviti iz denarnega sproščanja ter vprašanje rešitve problema Grčije, ki bo imela na gospodarstvo večji vpliv, kot se zdi na prvi pogled.

Priložnosti za rast vidi v pozitivnem potrošniškem sentimentu, zlasti pri bolj trajnih dobrinah. V Sloveniji imamo eno najmanj zadolženih gospodinjstev v EU, kar kaže na velik potencial za rast. Izpostavil je povečanje stroškovne konkurenčnosti na račun stroškov dela, ki so zrasli manj kot v povprečju EU, ter visoko stopnjo izkoriščenosti kapacitet gospodarstva (86%), ki pomeni močan vzvod za nove naložbe.

Kot eno ključnih nalog države je poudaril vsaj delno nevtralizacijo izjemnega padca investicijske potrošnje javnega sektorja v 2016, pri čemer upa, da bodo zasebne investicije vsaj delno ta izpad nadomestile. Na področju izboljšanja poslovnega okolja je poseben fokus na davčnem sistemu, zlasti na davčnem postopku in načinu pobiranja davkov, na okoljskih in gradbenih dovoljenjih ter delovanju pravnega sistema (relativne počasnosti in negotovosti rezultatov).

Člani UO so v razpravi izpostavili vprašanje časovnice davčnega prestrukturiranja, saj morajo napovedane obremenitve spremljati ukrepi razbremenitve gospodarstva. Pričakujejo finančno reorganizacijo javnega sektorja s smislu optimizacije z vidika stroškov in učinkovitosti. Izpostavili so tudi načrtovan davek na nepremičnine, kjer so opozorili, da morajo imeti občine zgornjo omejitev obdavčitve nepremičnin. Agregatno celotno gospodarstvo z davkom na nepremičnine ne sme biti bolj obremenjeno kot z dosedanjim NUSZ.

V nadaljevanju seje je UO za generalnega direktorja s štiriletnim mandatom imenoval mag. Sama Hribarja Miliča.

 

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136