Mediji

Arhiv: Okoljski dan gospodarstva: Slovensko gospodarstvo v stičišču ukrepov podnebnih sprememb

 

Ljubljana, 4. junija 2015 – Da bi na globalni ravni preprečili negativne posledice rastočih emisij v zrak in s tem povezanega segrevanja ozemlja, tečejo na globalni ravni prizadevanja, da se dvig temperature ohrani pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo. O tem, na kakšen način to doseči in kaj to pomeni za gospodarstvo, je razpravljalo okoli 80 udeležencev na današnjem Okoljskem dnevu gospodarstva v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

 

Janja Leban, direktorica Službe za varstvo okolja na GZS, je uvodoma izpostavila resnost okoljskih sprememb, katerim smo priča tudi v Sloveniji ter pomen usmerjanja v zeleno gospodarstvo, v trajnostni razvoj. Povprečna temperatura zraka v Sloveniji se je v zadnjih 50 letih povečala za 1,7 °C, kar je več kot na svetovni ravni (manj kot 1 °C). Emisije toplogrednih plinov v Sloveniji so se v letu 2013 zmanjšale za 11% v primerjavi z letom 1986, pri tem največ v industriji. Hkrati so se emisije iz prometa v istem obdobju povečale. Poudarila je, da ima pri blaženju podnebnih sprememb ključno vlogo učinkovita raba energije in odgovoren odnos do okolja, tako podjetij kot tudi posameznika. Enako pomembno je izvajanje ukrepov za prilagajanje tem spremembam.  

 

Generalni direktor GZS, mag. Samo Hribar Milič, je spregovoril o projektu Slovenija 5.0, ki ga je začela GZS oblikovati pred nekaj meseci s ciljem, da do jeseni pripravi Industrijski manifest kot dokument, ki bo nakazal ovire za razvoj slovenske industrije, njen pomen za celotno gospodarstvo, razvojne trende in pričakovanja ter potrebne spremembe, da bomo industrijo obdržali in se bo ta lahko razvijala na konkurenčen način, v konkurenčnih pogojih poslovanja. Ni dvoma, da je precejšen del gospodarstva, zlasti industrije, v zadnjih dveh desetletjih nadpovprečno veliko vložil v to, da deluje na okoljsko primeren in sprejemljiv način ter pri tem upošteva stroga okoljska merila. V zadnjem obdobju se je v Sloveniji po Hribar Miličevih besedah zgodil gospodarski preporod. Industrijska proizvodnja kaže vitalnost in izjemne rezultate, zlasti zahvaljujoč se izvoznikom. Izpostavil je potrebo po več posluha za gospodarske subjekte, ko gre za to, v kakšnih pogojih poslujejo. Če jih dodatno obremenjujemo, tudi na primer z okoljskimi dajatvami, jim moramo omogočiti na drugih področjih določene olajšave, bodisi z zeleno davčno reformo, spremembami na področju trga dela, ipd. .

 

Udeležence je nagovorila tudi mag. Tanja Bogataj, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP). Podnebne spremembe so letos zelo aktualna tema, saj so pogajanja za globalni podnebni sporazum v zaključni fazi. Tudi Slovenija je v tem procesu zelo aktivna. MOP se svoje vloge in odgovornosti na tem področju zaveda. Izpostavila je pomen dialoga, pri katerem igra gospodarstvo ključno vlogo, saj je le na ta način mogoče priti do učinkovitih rešitev.

 

Poročilo stanja in napovedi za evropsko okolje, ki ga je predstavila Anita Pirc Velkavrh iz Evropske agencije za okolje, kaže, da v Sloveniji obstajajo tri različne vrste vplivov na podnebne spremembe, na Poljskem samo ena. To nakazuje, da je iskanje pravega pristopa k reševanju te problematike kompleksno tako po državah kot na ravni EU. Pri iskanju rešitev je poudarila pomen dialoga med različnimi družbenimi strukturami, od gospodarstva, razvojno-raziskovalne sfere do politike.

 

Jernej Vernik iz Evropskega združenja za kovine, Eurometaux iz Bruslja, je poudaril, da je Evropa sedaj na razpotju. Čeprav velja, da je industrija srce evropskega gospodarskega razvoja, na evropskem nivoju pri snovanju energetske in podnebne politike manjkajo odločitve in ukrepi, ki bi zagotavljali njeno konkurenčnost. Izpostavil je, da lahko gospodarstvo uspeva in konkurira na globalnih trgih le ob stabilni in predvidljivi zakonodaji, ki bo uravnotežila skrb za okolje in gospodarsko rast.

 

Na primerih iz prakse je bilo prikazano, kako v različnih gospodarskih panogah, tudi energetsko intenzivnih, z zmanjševanjem emisij pripomorejo k doseganju nacionalno zavezujočih ciljev, ter s tem sledijo smernicam podnebno energetske politike. Ta zakonodaja med drugim vsem velikim podjetjem na novo nalaga izvedbo energetskega pregleda do začetka decembra letos. Podjetja veliko pozornosti posvečajo spremljanju trendov porabe energije in možnostim povečanja energetske učinkovitosti, najsi bodo to ukrepi in investicije v proizvodnjo ali izdelke, ki jih dajejo na trg. Iščejo tudi nove priložnosti z eko-inovacijami in razvojem novih izdelkov. Vse bolj se prilagajajo tudi podnebnim spremembam, še zlasti v kmetijstvu in pridelavi sadja.

 

Udeleženci so si bili enotni, da morajo biti energetsko podnebni ukrepi podprti s stabilnimi in predvidljivimi pogoji poslovanja. Le taki podpirajo konkurenčnost gospodarstva na globalnem nivoju, investicije, inovacije ter boljše okolje in delovna mesta.

 

 

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.