Mediji

Arhiv: UO GZS o pametni specializaciji

Ljubljana, 15. julija 2015 – Na današnji seji Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so člani z ministrico Alenko Smerkolj razpravljali o izvajanju kohezijske politike in zaključnih pripravah Strategije pametne specializacije. Imenovani so bili tudi trije podpredsedniki UO GZS.

Generalni direktor GZS, mag. Samo Hribar Milič, je uvodoma povzel aktivnosti GZS v zvezi s pametno specializacijo. Posebej je izpostavil, da je UO GZS septembra lani sprejemal sklepe glede strategije pametne specializacije z jasnim ciljem, da naj bi pomagala pri dvigovanju naše konkurenčnosti, dodane vrednosti in tudi pri več novih delovnih mestih z višjo dodano vrednostjo.

Alenka Smerkolj, ministrica pristojna za razvoj, strateške projekte in kohezijo, je poudarila nujnost normativnih podlag za izvajanje kohezijske politike za novo finančno obdobje in izrazila pričakovanje, da bodo ta petek vse podlage dokončno pripravljene in se lahko izvajanje začne. Precej je še nedorečenosti, saj posamezni dokumenti še niso sprejeti (SPS, finančni instrumenti, energetska sanacija …), veliko je nejasnosti glede možnih naborov ukrepov ter nedorečenosti pri vključitvi operacij s področja regionalne politike. Smerkoljeva je spregovorila tudi o nadgrajeni različici SPS, ki jo je Slovenija v petek poslala v Bruselj. SPS razume kot platformo za povezovanje in vodenje usklajene razvojne politike inovacij. Vizija, ki jo SPS postavlja, so trajnostne tehnologije in storitve za zdravo življenje, ki naj Slovenijo umestijo kot zeleno, aktivno, zdravo in digitalno regijo z vrhunskimi pogoji za ustvarjanje in inoviranje, usmerjeno v razvoj srednje in visoko tehnoloških rešitev na nišnih področjih.

Dr. Peter Wostner iz SVRK je med glavnimi usmeritvami S4 pristopa omenil konsistentnost podpornega okolja, celovit pristop, strateški pristop z jasno opredeljenimi prioritetami in prilagojeno strukturo upravljanja, dopolnjevanje glede na druge instrumente ter med nepovratnimi in povratnimi oblikami podpore. Zdravo bivalno in delovno okolje, Naravni in tradicionalni viri za prihodnost ter (S)industrija 4.0 so trije glavni sklopi, v okviru katerih so opredeljena ključna področja Pametna mesta in skupnosti, Pametne zgradbe in dom z lesno verigo, Mreže za prehod v krožno gospodarstvo, Trajnostna pridelava hrane, Trajnostni turizem, Tovarne prihodnosti, Zdravje – medicina, Mobilnost, Razvoj materialov kot končnih produktov. Glede strateških partnerstev je opozoril, da ne bodo deležna preferencialne obravnave pri dodeljevanju sredstev.

 

Člani UO so v razpravi med drugim izpostavili pomanjkljivost obdelave horizontalnih tehnologij ter nujnost, da bi bila strateška partnerstva vertikalna na področjih, ki so tehnološko in tržno kompaktna, da jih lahko obravnavamo kot tržne niše. Morajo se umestiti v gospodarski ekosistem Evrope. Predlagali so, da se pri bazičnih raziskavah omeni vpliv na slovenski gospodarski prostor. Opozorili so na težave z izvedbo same strategije ter da ima gospodarstvo relativno majhen vpliv na porabo in izrabo sredstev, kadar gre za financiranje razvoja.

Hribar Milič je komentiral, da SPS sprejemamo zato, ker želimo imeti realiziran cilj. In to tako, da bomo del naše akumulacije vzeli za to, da financiramo tisti razvoj, ki bo gospodarstvo naredil vitalnejše, konkurenčnejše in bolj razvito. Pogreša jasno diagnozo oz. analizo, zakaj z dosedanjimi ukrepi nismo dosegli postavljenih ciljev, in kateri so tisti med navedenimi v SPS, kjer obstaja večja verjetnost, da nas bodo hitreje pripeljali do cilja. Dvomi, da bi bila za povezovanje RR sfere z gospodarstvom lahko kompetentna in odgovorna služba znotraj ministrstva. Ključni akter, ki lahko pospeši tehnološki preboj, bi morala biti tehnološka agencija. Če ne bo kompetentne in od vsakokratne vlade neodvisne institucije, ki bo vsebinsko koordinirala SPS, se boji, da bo njeno uresničevanje preveč po političnem diktatu.

Mačkošek je dodal, da nikakor ne nasprotujemo SPS, pričakujemo pa, da bodo na SVRK v naslednjem obdobju upoštevali tudi dodatne pripombe s strani GZS. Posebej poudarja, da se mora denar, ki bo na razpolago, racionalno in optimalno porabiti

Upravni odbor GZS je na koncu sprejel sklep, da zahteva uveljavitev obeh svojih sklepov iz septembra 2014, in sicer, da mora biti končni cilj SPS dvig deleža srednje-visoko in visoko tehnoloških produktov in storitev na globalnem trgu, s tem dvig mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, dvig dodane vrednosti in s tem več kakovostnih delovnih mest. Pri prioritetnem odločanju o investicijah iz razvojnih sredstev se je nujno nasloniti na izkušnje in prognoze tistih akterjev, ki najbolje prodajajo produkte na globalnem trgu. Gospodarstvo zahteva oblikovanje Razvojno inovacijske agencije kot neodvisne, investicijsko sposobne in kompetentne izvajalske institucije.

V nadaljevanju je na predlog predsednika GZS Upravni odbor imenoval tri podpredsednike UO. Tako je bil dr. Blaž Nardin (Gorenje Orodjarna) imenovan za podpredsednika za področje sodelovanja z združenji oz. zbornicami dejavnosti, Martin Novšak (GEN energija) za podpredsednika za področje sodelovanja z območnimi oz. regionalnimi zbornicami, Igor Zorko (ZZI) pa za podpredsednika za področje malega gospodarstva in podjetništva.

 

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136

 

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.