Mediji

Arhiv: Protest upravnega odbora GZS

Proti kršitvam zavez in obljub Vlade RS do gospodarstva, do vseh zaposlenih v njem in vseh državljanov Republike Slovenije

Upravni odbor GZS ostro protestira:

- proti socialni sprevrženosti in populizmu, ker bodo z redefinicijo minimalne plače ogrožena delovna mesta tistih, ki najmanj zaslužijo, država pa bo ob tem prav od plač teh zaposlenih pobirala še višje dajatve kot doslej,

- proti tvegani, nerazvojni proračunski in ekonomski politiki, ki še naprej ogroža prihodnost prebivalcev Slovenije, predvsem mlade generacije, ki je največja žrtev pretiranega zadolževanja države in visoke brezposelnosti mladih.

- proti enostranskim dejanjem vlade in sindikatov, ki so povsem nasprotna temeljnim načelom socialnega dialoga,

- proti kršitvam temeljnih obljub v socialnem dialogu (vlada je podpisala tudi socialni sporazum, v katerem jamči, da ne bo prišlo do dodatnih obremenitev gospodarstva, to pa njeni predstavniki tudi nenehno ponavljajo v javnih nastopih).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Gospodarstveniki smo bili prijetno presenečeni, ko smo v petek zvečer na Pop tv poslušali predsednika Vlade RS, dr. Mira Cerarja. Njegove besede so bile balzam na rane, ko smo opozarjali, da je redefinicija minimalne plače za gospodarstvo nesprejemljiva, saj je neposredna grožnja številnim delovnim mestom v dejavnostih z nizko dodano vrednostjo.

Predsednik vlade je dejal: »Mi moramo razbremeniti delo«. V isti oddaji je večkrat ponovil, da se strinja s pričakovanji gospodarstva po razbremenitvi stroška dela in nujnosti večje prožnosti trga dela. Poudaril je: »Bistveno je to: če na eni strani bolj pravično uredimo minimalno plačo, kar si želimo, moramo na drugi strani hkrati razbremeniti delodajalce prispevkov in jim pomagati, da bo gospodarstvo lahko naprej dihalo.«

Toda včeraj smo spet doživeli hladen tuš. Vlada je na korespondenčni seji sprejela sklep, da podpira redefinicijo minimalne plače. Kljub opozorilom GZS, da bodo s tem dodatno ogrožena delovna mesta v podjetjih z nizko dodano vrednostjo, kar je socialni avtogol, in kljub dejstvu, da bodo od redefinicije minimalne plače več dobile državne blagajne kot delavci z najnižjimi plačami, kar je sprevržena socialna demagogija.

Vlada RS je ravnala v nasprotju s petkovimi besedami premierja. Še preden imamo na mizi konkreten predlog davčne reforme, je podprla redefinicijo minimalne plače. Sprašujemo se, ali so premierjeve besede po tem dogodku sploh še verodostojne.

Besede so eno, dejanja pa drugo, očitno tudi v primeru zdajšnje vlade. V zadnjih mesecih je vlada sprejela nekaj odločitev, ki demantirajo njeno retoriko o tem, kako zelo skrbi za gospodarstvo:

1.     Uvaja davčne blagajne po hrvaškem vzoru, kar na GZS podpiramo, vendar ignorira dejstvo, da so na Hrvaškem ob tem znižali nekatere davčne stopnje. Ob uvedbi davčnih blagajn v Sloveniji o tem s strani vlade ni slišati ničesar. Navkljub številnim pozivom.

2.     Kljub zavezi bivše vlade, da bo dvig stopnje DDV le začasen, ta vlada to obljubo namerava prelomiti.

3.     Vlada je podprla redefinicijo minimalne plače, ki pomeni dodatno obremenitev podjetij.

4.     Vlada očitno že popušča sindikatom javnega sektorja, čeprav se je masa plač v javnem sektorju od leta 2008 povečala za devet odstotkov, v zasebnem gospodarstvu pa le za 2,7 odstotka. V javnem sektorju je 3.000 zaposlenih več, v zasebnem gospodarstvu 67.000 manj. Podatki jasno kažejo, kdo je nosil največje breme krize.

Še bolj kot sedanjost nas ob takšnih potezah skrbi za prihodnost. Glavni cilj Vlade RS bi moral biti več zaposlenih v zasebnem sektorju, kajti v primeru manjše gospodarske rasti od predvidene, se strukturni primanjkljaj ne bo zmanjšal, fiskalne zaveze pa bodo kršene. Zadolženi pa smo že zdaj skoraj štirikrat bolj kot leta 2008!

Ne glede na ta dejstva se v Sloveniji nadaljuje visoko tvegana ekonomska politika, ki resno lahko ogrozi standarde življenja v prihodnosti. To dokazujejo tudi informacije o predlogu proračuna za leti 2016 in 2017, ki niti približno nista razvojno naravnana. Ocena prihodkov temelji na preveč optimističnih pričakovanjih, saj gospodarstvo pričakuje počasnejšo rast.

Če bo sprejet takšen proračun, kot ga imamo na mizi, bo Slovenija relativno ugodna gospodarska gibanja izrabila za več zaposlovanja v javnem sektorju, za plače in druge izdatke zaposlenim v ožjem javnem sektorju (v letu 2016 za 30 milijonov evrov več). Nezaslišano pa je, da naj bi se za investicije namenili najmanj denarja od leta 2012 (kar 600 milijonov evrov manj kot v obdobju 2007-2014).

Proračun ni naravnan za davčno razbremenitev gospodarstva, kar bi imelo multiplikativni učinek tako na gospodarstvo kakor tudi na prihodke proračuna, s tem pa na standard prebivalcev in njihove plače v naslednjih letih, ampak na tvegano ekonomsko politiko, ki lahko ob poslabšanju gospodarskih razmer državo, številne delavce v gospodarstvu kot tudi uslužbence v javnem sektorju pahne v hude težave.

Zaustavimo tvegano ekonomsko politiko, dokler ne bo prepozno za vse nas!

Ljubljana, 24. septembra 2015

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.