Mediji

Arhiv: Energetski koncept Slovenije predstavlja izzive in priložnosti za gospodarstvo

Ljubljana, 30. septembra 2015 - Slovensko gospodarstvo potrebuje cenovno optimalno preskrbo z energijo, da lahko ohrani konkurenčnost na globalnem trgu. To so izpostavili udeleženci današnje konference Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki je novo energetsko strategijo osvetlila z zornega kota gospodarstva. Poudarili so še, da je treba v energetski politiki upoštevati dolgoročni razvoj Slovenije in njenih državljanov. Gospodarstvo je zainteresirano za konkreten in obvezujoč dokument, ki bo trajen in ne bo podrejen dnevnim potrebam politike.


Generalni direktor GZS, mag. Samo Hribar Milič, je uvodoma dejal, da gospodarstvo gleda na EKS z velikimi ambicijami, ker predstavlja veliko izzivov in priložnosti. Pričakuje, da bomo imeli energijo po konkurenčnih cenah, želel bi tudi stabilne dobave ter okoljsko vzdržno energijo. Vendar na EKS gleda tudi širše. »V prihodnem razvoju energetike v Sloveniji vidimo priložnosti za gospodarstvo pri naročilih, modernizaciji, širitvi in razvoju.« Z dvigom obsega naročil bomo posledično ustvarjali delovna mesta in povečali domačo potrošnjo. Energetska prihodnost Slovenije ne more in ne sme biti odvisna le od energetske stroke ali inženiringa. Projekta se moramo lotiti strateško, s primerjalnimi študijami, kaj bo za nas optimalno.

Danijel Levičar, generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo je spregovoril o ključnih vsebinskih in časovnih poudarkih smernic EKS. Pri sprejemanju tega dokumenta govorijo o sprejemanju pravih odločitev za trajnostni razvoj družbe in gospodarstva. Predpostavke, ki jih pri tem upoštevajo, so konkurenčnost, okoljska sprejemljivost in zanesljivost oskrbe. Poudaril je, da naj bi cena energentov ostala na sprejemljivi ravni, tako za gospodinjstva kot gospodarstva. Izhajati je treba iz obstoječega sistema, ki ga pa je seveda treba modernizirati, tudi ob upoštevanju novih tehnologij, predvsem pri shranjevanju električne energije.

Stališče industrijskih družb o smernicah EKS je prikazal dr. Denis Mancevič, izvršni direktor za korporativno komuniciranje Slovenske industrije jekla. Poudaril je, da so ključni cilj za industrijo konkurenčne cene energije v primerjavi z drugimi članicami EU ter učinkovito delujoč notranji trg. Slovenija naj ne bo povsem odvisna od uvoženih virov, stremimo v večji meri k samozadostnosti pri oskrbi z energijo. Bolj je treba izkoristiti tudi obstoječo jedrsko elektrarno in potencial za hidroelektrarne. Mejniki EKS naj se premaknejo na leti 2030 in 2050, saj slednje v svojih načrtih in dokumentih upošteva tudi Evropska komisija oz. EU. Nepogrešljiv del energetskega koncepta bi morala biti stroškovna ocena optimuma zniževanja CO2 emisij s tehnološkimi ukrepi in zamenjavo goriv proti stroškom izvedbe infrastrukture za shranjevanje ogljika. Energetsko intenzivna industrija kot velik porabnik mora imeti pomembno mesto v EKS.

Kot je dejal Klemen Vehovar, pomočnik izvršnega direktorja Energetske zbornice Slovenije, morajo biti v EKS uravnoteženo zajeta vsa področja energetike. Opozoril je, da ima Slovenija v tem trenutku eno najstarejših energetskih strategij v EU, medtem ko je večina držav EU že na poti preoblikovanja in prilagajanja na nove razmere v energetiki. EKS bo moral zagotovi ustrezno podporno okolje, saj bo doseganje zastavljenih ciljev zahtevalo precejšen investicijski izziv za akterje na energetskem trgu.

Dr. Zoran Marinšek, svetovalec glavnega direktorja INEA, predsednik Združenja za inženiring, se je strinjal, da bi morali razvoj energetike obravnavati kot del celotne gospodarske razvojne politike Slovenije, zato bi investicije v energetsko infrastrukturo morale zasledovati cilja izgradnje modernih energetskih objektov in rešitev ter demonstracije rešitev domačih tehnoloških ponudnikov za prodajo referenčnih objektov in storitev v tujino. Posebej je poudaril, da je treba časovnico ciljev v EKS uskladiti z evropsko 2020-30 in 2020-50, ne glede na to, da je za to potrebna sprememba zakona in opozoril, da »če ne bomo imeli časovno enako opredeljenih ciljev kot v vsej EU, se bomo težko primerjali in pogajali

Družbe s področja svetovalnega inženiringa o smernicah EKS po besedah mag. Uroša Mikoša, glavnega direktorja IBE, predsednika Združenja za svetovalni inženiring, razumejo dokument na energetsko-okoljskem področju kot ekvivalent fiskalnemu pravilu v javnih financah. Gospodarstvo je zainteresirano za konkreten in obvezujoč dokument, ki bo trajen in ne bo podrejen dnevnim potrebam politike. Člani ZSI vidijo svojo vlogo v realizaciji EKS, vendar mora država za realizacijo nameniti tudi ustrezen čas in sredstva ter delovati sistematično.

Mag. Vekoslav Korošec je komentiral, da pri pripravi konceptov stroka težko predvidi politične odločitve. Kot primere pasti je med drugim navedel referendume o JE in posledično zapiranje JE v Avstriji in Italiji, nedorečeno zakonodajo pri odprtju trga. Povečanje deleža OVE je sicer

pravilna usmeritev, nevarnost pa je, da bomo popolnoma zanemarili klasične elektrarne, ki zagotavljajo sistemske storitve, regulacijo napetosti, regulacijo frekvence in sistemsko rezervo. S tem nam lahko grozi zmanjšanje zanesljivosti preskrbe in podražitev energije. Dodal je, da je treba v energetski politiki upoštevati dolgoročni razvoj Slovenije, pa tudi to, da potrebuje slovensko gospodarstvo cenovno optimalno preskrbo z energijo, da bi ohrani svoj konkurenčni položaj.

 

Levičar je glede predlogov gospodarstva dejal, da jih bodo v nadaljevanju preučili. Osnutka EKS sicer še ni pričakovati do konca leta.

 

 

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136

 

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.