Slovensko papirništvo si zasluži večji ugled

Bled, 18. novembra 2015 - Danes in jutri na Bledu poteka Mednarodno srečanje slovenskega papirništva, ki se ga udeležuje okoli 250 udeležencev iz devetih držav. Z dogodkom želijo opozoriti, da je papirništvo panoga, ki deluje kot odličen primer krožnega gospodarjenja, in da ima v javnosti po krivici slab ugled. Slovenske papirnice več kot 70 odstotkov svoje proizvodnje izvozijo in to kljub temu, da ustvarjajo v izrazito nespodbudnem gospodarskem okolju, na kar so znova opozorili slovensko vlado.

Okoli 4.000 zaposlenih v nekaj več kot stotih papirniških podjetjih proizvede v povprečju dobrih 43.000 evrov dodane vrednosti, kar je osem odstotkov nad slovenskim povprečjem. Kot je v svojem nagovoru poudaril predsednik upravnega odbora Združenja papirne in papirno predelovalne industrije (pri GZS) Tadej Gosak, je papirna industrija v preteklosti izjemno izboljšala energetsko in okoljsko učinkovitost in danes deluje kot zanesljiv in kakovosten delodajalec. Deluje uspešno in to kljub številnim izzivom in težjim pogojem na področju okoljevarstvenih in drugih dajatev, kot so jih deležni tekmeci, ki prihajajo z drugih koncev sveta. To ponazarja tudi dejstvo, da je po letu dni vročih debat na temo uvedbe CO₂ dajatve za največje porabnike energije, ki so že obdavčeni v okviru vseevropske ETS sheme, ponovno na mizi ista dajatev, poleg tega pa dodatno še negotovost glede plačila trošarin na energente. 

»V Sloveniji imamo dovolj prostora za to, da bi slovensko papirništvo delalo v bolj konkurenčnih pogojih, obenem pa bi ohranili socialno državo,« je poudaril generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, Samo Hribar Milič in znova apeliral na zakonodajalce, naj prisluhnejo pozivom papirničarjev, ki sodijo med trdnejše gradnike slovenskega gospodarstva.

Krožno gospodarjenje zapisano v genih

»Papirnice so že pred več desetletji s sistematičnimi prizadevanji vgradile v svoje poslovanje recikliranje in krožno gospodarjenje, in to mnogo pred tem, preden so ti izrazi postali modni,« je poudaril Marko Jagodič, predsednik Društva inženirjev in tehnikov papirništva. Papirna industrija je odličen primer krožnega gospodarjenja, saj se krožnih ciklov z vlakninami poslužuje že od nekdaj, danes pa deluje po principu zaprtih krogotokov.

Zglede iz prakse je predstavila gostja z Nizozemske Anouk Dantuma. Opisala je nekaj pilotnih primerov izdelkov, ki so ob podpori države in sodelovanjem verige podjetij na Nizozemskem ugledali pot na trg in imajo tudi odjemalce, saj krožno gospodarjenje ne terja le sprememb na strani proizvodnje, temveč tudi na strani potrošnje. Med najbolj zanimivimi je bila papirna embalaža za paradižnike iz stebel paradižnikove rastline in embalaža za jajca, narejena iz vlaken trave. Razloge, zakaj sorodni slovenski poslovni modeli za razliko od nizozemskih ne najdejo poti na trg, bi lahko iskali v pomanjkanju podjetniškega poguma in sodelovanja, še en razlog pa je sicer zgledna zakonodaja, ki v praksi žal ne deluje.

Podobno, kot je Dantuma opozorila na profitabilnost sonaravnih izdelkov, je tudi Matej Drašček z Ekonomske fakultete v Ljubljani v svojem predavanju poudaril, da brez finančne uspešnosti ne moremo biti družbeno odgovorni ter da trajnostno poslovanje postaja nujen del strategije in konkurenčne prednosti tudi za slovenska podjetja. Uvodni del srečanja so udeleženci zaključili z okroglo mizo, na kateri je bil glavni poudarek na nujnem povezovanju  in utiranju novih, inovativnih poti za doseganje razvoja. 

 

FOTO Tadej Gosak:  Na mednarodnem srečanju slovenskih papirničarjev je Tadej Gosak opozoril , da si slovenska papirna industrija zasluži v javnosti večji ugled. Znova je apeliral na zmerno obremenjevanje te uspešne, okoljsko učinkovite in  perspektivne panoge.

 

FOTO Mednarodno srečanje slovenskih papirničarjev: Mednarodnega srečanja slovenskega papirništva se je udeležilo okoli 250 udeležencev. 

 

Za dodatne informacije o dogodku je na voljo  Petra Prebil Bašin (petra.prebil.basin@gzs.si), direktorico Združenja papirne in papirno predelovalne industrije na  041 316 901.