Ljubljana, 9. decembra 2015 – Na današnji seji Skupščine Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so člani z ministrico za izobraževanje, znanost in šport razpravljali o spremembah na področju poklicnega izobraževanja in sodelovanja znanstveno raziskovalne sfere z gospodarstvom na področju uresničevanja strategije pametne specializacije. Sprejeli so Integralni plan dela GZS za leto 2016 ter imenovali člane predsedstva GZS.

Predsednik GZS Marjan Mačkošek je uvodoma izpostavil, da dobiva projekt Slovenija 5.0 vse večjo podporo. Ključni fokus je sedaj na 12 prednostnih ukrepih iz Manifesta industrijske politike, kjer zasledujemo cilj, da jih prek pristojnih organov skušamo udejanjiti v slovenski družbi. Kot uspeh je označil tudi, da so trije odbori Državnega zbora (DZ) močno podprli Manifest industrijske politike. Od vlade ti odbori sedaj pričakujejo, da se bo do konca januarja 2016 opredelila do pobud iz Manifesta industrijske politike, pripravila časovnico ter predstavila način realizacije za tiste predloge, do katerih se bo opredelila pozitivno.

Predsednik Skupščine GZS Radovan Bolko je povedal, da je temeljno vodilo GZS na področju sodelovanja pri oblikovanju sistema izobraževanja njegova usklajenost s potrebami trga dela. Potrebna je celovita podpora vajeniškemu sistemu, kjer morajo imeti zbornice pomembno vlogo pri verifikaciji mest za vajence, spremljanju, izpitih. Gospodarstvo podpira predlog za sistematično uvedbo karierne orientacije na celotni vertikali. Le tako bo mogoče imeti motivirane učence in študente v izobraževanju in nato motivirane zaposlene. Podpira tudi štipendije za mlade raziskovalce v industriji z realnimi roki za dokončanje študija ter prenovo štipendiranja nadarjenih mladih. Bolko ješe  poudaril, da bo GZS aktivno sodelovala tudi pri novem zakonu o visokem šolstvu, glede katerega se trenutno pripravljajo le nekatere spremembe. Reforme na področju izobraževanja morajo biti v funkciji uresničevanja strategije pametne specializacije in novega razvojnega preboja slovenskega gospodarstva.

Bolko je ministrico v zvezi s planiranimi spremembami v izobraževalnem sistemu pozval, da naj se spomnijo na udejanjenje na trgu. To pomeni, da je vedno treba imeti v mislih koristi izobraževanja za nastop na trgu.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Maja Makovec Brenčič  je potrdila, da je ena od prioritet njenega ministrstva povezovanje, tako z gospodarstvom kot negospodarstvom. Usmerjeni so v krepitev poklicnega izobraževanja, s pogledom v prihodnost, kjer rabijo sodelovanje gospodarstva. Za vajeništvo je identificiranih enajst področij. Dodala je, da načrtujejo izkoristiti že obstoječo programsko shemo, začeti izvajati module, namenjene vajeništvu, ter krepiti individualne učne pogodbe. V novi finančni perspektivi bo poudarek predvsem na treh področjih – podjetništvu na celotni vertikali od vrtcev naprej, podprtem učnem okolju ter krepitvi nadarjenosti in talentov. Ključni izziv pri vajeništvu vidi v dialogu s podjetji in pri delovno pravni zakonodaji. Že v januarju bo pripravljenih nekaj grobih konceptov rešitev. Cilj je, da v naslednjem letu zakon o visokem šolstvu sprejmejo. 

Glede strategije pametne specializacije je še dejala, da nastaja v duhu utečenih potencialov, ki jih lahko preoblikujemo v smeri novega preboja. Še v tem mesecu načrtujejo na njenem ministrstvu pripraviti vsaj najavo razpisa, vrednega 55 mio evrov.

Gospodarstveniki so se v razpravi zavzeli za ustanovitev samostojne tehnološke agencije. Glede gradbeništva so izrazili dvom o privlačnosti novih izdelkov, ki običajno pomenijo večje tveganje. Generalni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič je dodal, da se sicer povečuje delež mladih, ki se vpisujejo na poklicne tehnične šole, vendar je še vedno premajhen za potrebe slovenskega gospodarstva. Opozoril je, da je nivo tehniške kulture pri nas prenizek. Kot je dejal, smo našli dobre tehniške programe v Nemčiji, kjer takšno kulturo spodbujajo že na samem začetku primarnega izobraževanja. Pozval je ministrico, da projekt, ki ga bo GZS v naslednjem letu oblikovala skupaj z nemško-slovensko zbornico, podpre, saj »brez tega, da se šolski sistem s tem identificira, ne bomo rešili celotne vertikale na tem področju.« Tudi podjetniški programi so po njegovem mnenju premalo razviti. Nazadnje je dal še pobudo za podporo projektu Digitalna Slovenija, ki je povezan s pametno specializacijo in pomeni dejansko nov razvojni model. 

Skupščina GZS je na seji obravnavala tudi plan dela GZS za leto 2016. Med ključnimi izzivi naslednjega leta je generalni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič med drugim izpostavil uresničevanje ukrepov iz Manifesta industrijske politike ter sodelovanje pri realizaciji SPS (SRIP) in regionalnem razvoju. Skupščina GZS je plan dela GZS za leto 2016 sprejela.

Na seji so bili na predlog predsednika GZS Marjana Mačkoška za člane predsedstva GZS imenovani dr. Blaž Nardin (direktor Gorenje Orodjarna, d. o. o. in  podpredsednik UO GZS za področje sodelovanja z združenji oz. zbornicami dejavnosti), Martin Novšak (generalni direktor Gen energije in podpredsednik GZS za področje sodelovanja z območnimi oz. regionalnimi zbornicami), Igor Zorko (direktor Prodoma d.o.o. in  podpredsednik GZS za področje malega gospodarstva in podjetništva), Samo Hribar Milič (generalni direktor GZS), Vojmir Urlep (predsednik uprave Lek d.d. in predsednik Nadzornega odbora GZS), Štefan Pavlinjek (direktor ROTO d.o.o.), dr. Jožica Rejec (predsednica uprave Domel Holding, d.d.) in dr. Otmar Zorn (direktor Solvera Lynx, d.o.o.). Poleg njih sta po statutu GZS člana predsedstva že po položaju predsednik GZS in predsednik Skupščine GZS.

 

 

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136