Mediji

Arhiv: Industrijski preporod: Ne le krožno, ampak konkurenčno krožno gospodarstvo

Ljubljana, 11. decembra 2015 – Prek 70 udeležencev je danes na 2. strateški konferenci Slovenija 5.0 razpravljalo o financiranju industrijskih projektov z evropskimi sredstvi, digitalizaciji industrije, pa tudi pametni specializaciji. Dogodek je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v sodelovanju z informacijsko pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji.

Generalni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič je uvodoma spregovoril o lani začetem projektu na GZS, programu 118.000 delovnih mest, v izvozu, turizmu, številna tudi povezana z infrastrukturo. Takrat, kot je povedal, so to številni posamezniki pospremili s kritikami, da gre za infrastrukturo 19. stoletja. Pri tem gre za predsodke, ki izvirajo iz nerazumevanja, kaj sodobna industrija potrebuje. Ta sicer res pomeni le dobrih 20 %  BDP, vendar »daje kruh več kot polovici slovenskih storitev«. Hribar Milič je izrazil željo, da bo slovenskemu gospodarstvu, katerega hrbtenico predstavlja industrija, tudi z »našimi prizadevanji uspelo ohraniti vitalnost, dinamičnost in poslovno  uspešnost«.

 

Klemen Žumer, vodja informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji, je izpostavil ključni pomen industrije za evropsko gospodarstvo. Industrija predstavlja več kot 80 % evropskega izvoza, 80 % zasebnih raziskav in inovacij in zagotavlja visoko kvalificirana delovna mesta. Vendar pa je gospodarska kriza povzročila padec proizvodnje za 15,1 % BDP in izgubo več kot tri milijone delovnih mest. To je tudi razlog, da se Evropski parlament zavzema za t.im. industrijski preporod. Cilj industrijske politike EU je okrepiti konkurenčnost evropske industrije, tako da bi ta lahko ohranila svojo vlogo gonilne sile trajnostne rasti in zaposlovanja v Evropi.


Predsednik GZS in predsednik strateške skupine Slovenija 5.0 Marjan Mačkošek je v nadaljevanju spregovoril o ključnem strateškem dokumentu GZS, Manifestu industrijske politike (MIP), ter nujnosti, da do
leta 2020 skušamo zvišati dodano vrednost v najmočnejših slovenskih industrijskih panogah na 80 % povprečja EU, kar pomeni realen dvig za 2 odstotni točki na leto. GZS ima cilj uresničiti vsaj deset predlogov iz MIP do oktobra 2016, ko bo 11. Vrh slovenskega gospodarstva. Nujno je ozavestiti predvsem splošno, pa tudi poslovno javnost o pomenu industrijskega preporoda v Sloveniji in EU, s tem pa tudi o pomenu in učinkih izboljšanja poslovnega okolja in intenzivnejšega razvoja industrije.

 

Predsednik uprave SID banke mag. Sibil Svilan je izpostavil, da je do leta 2030 potrebna dejanska sprememba industrije v smeri krožnega gospodarstva. Krožno gospodarstvo zahteva raziskave in inovacije, potrebne za konkurenčnost in uspešnost evropske industrije. Le tako se bodo ustvarjale nove poslovne priložnosti, ki bodo privabile zasebno in javno financiranje. Kot je dejal, je Naložbeni plan za Evropo eden od načinov za povečanje investicij in s tem gospodarsko rast v Evropi. Evropska komisija želi ustvariti za 315 milijard EUR javnih in privatnih investicij v obdobju 2015-2017. Ključna problema pri financiranju industrijskih projektov, ki jih SID banka zaznava, sta problem kvalitetne tehnične in finančne priprave projektov, saj SID banka ne more prevzeti vloge tehnične priprave projektov, lahko pa začenja prevzemati vlogo svetovalca in povezovalca na projektih, še posebej v finančnem kontekstu, ter problem povezovanja s sredstvi in iniciativami v EU. Predvsem pa je mag. Sibil Svilan poudaril, da v tem hipu primanjkuje projektov.

 

Sektorji so preteklost, trg deluje drugače, je povedal dr. Peter Wostner iz Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Spregovoril je o oblikovanju strateških razvojno inovacijskih partnerstev pri vzpostavljanju oz. krepitvi deležnikov v verigah vrednosti ter organiziranju celovite podpore raziskovalni in inovacijski dejavnosti. Pravi, da je prehod od ponudnikov komponent k ponudnikom kompleksnih funkcij na posameznem področju mogoče narediti le skupaj. Za umestitev na globalnih trgih se je treba organizirano povezati, organizirano zastopati interese v tujini in se promovirati. Nova vrednost se ustvarja s prepletom različnih tehnologij in znanj, ki se ciljno uporabijo pri razvoju končnih produktov.

 

Kako spodbuditi preporod evropske kemijske industrije, je pojasnil René van Sloten, izvršni direktor za industrijsko politiko v Ceficu, Svetu evropske kemične industrije. Dejstvo je, da ta industrija izgublja delež na globalnem trgu. Vprašal se je, kako naj evropska kemijska industrija ostane konkurenčna. Med njenimi prednostmi je naštel velik integriran domači trg z močnimi grozdi industrijskih odjemalcev, visoko stopnjo mednarodne usmerjenosti in globalnih omrežij, usposobljeno in motivirano delovno silo in znanstvenike, prilagodljivost globalnemu trgu ter močna prizadevanja za inovacije. Predvsem pa je poudaril, da bo krožno gospodarstvo uspešno le, če bo hkrati konkurenčno.

 

Igor Zorko, podpredsednik UO GZS in predsednik UO Združenja za informatiko in telekomunikacije, je spregovoril o digitalizaciji gospodarstva. Po njegovem mnenju nas čaka usmeritev v uporabnika, povezovanje slovenskega gospodarstva, države in uporabnikov, podpora Sloveniji referenčni državi za digitalno EU, digitalna partnerstva (združenj in zbornic, države, raziskovalcev,…) ter podpora inovacijam, novim rešitvam in spremembam. Prvič je povzel tudi informacije s še svežega obiska vladne in gospodarske delegacije v ZDA ter postregel z novimi informacijami, primeri in izzivi svetovne digitalizacije ter priložnostmi Slovenije in naših podjetij v primeru vzpostavitve partnerstev z Američani. Kot je poudaril, vodilna svetovna informacijska podjetja vedno iščejo nove modele poslovanja. Obenem pa jih je zelo strah, saj je konkurenca številnih manjših digitalnih podjetij v svetu čedalje močnejša.

 

Sledila je razprava, na kateri sta poleg Mačkoška, dr. Wostnerja, mag. Svilana in Zorka sodelovala evropska poslanca dr. Igor Šoltes in Franc Bogovič. Govorci so vsi izpostavili nujnost sodelovanja, da bi tako prišli do primernih rešitev. Udeleženci konference so pohvalili aktivnosti GZS, saj volja po doseganju sprememb na tem področju kaže na to, da bomo morda res kaj naredili. Opozorili so, da vir znanja ne morejo biti le javno izobraževalne institucije, saj je veliko znanja tudi v gospodarstvu, pa tudi v raziskovalnih institucijah po svetu. Če želimo biti uspešni, ne more biti cilj spuščati se v postopke pametne specializacije, v zahtevna nova strateška partnerstva. Kot je pozval Zorko, »ne ustvarjajte novih zahtev, novih postopkov, ker izgubiš voljo. Pustite nas, da izkoristimo tudi obstoječa partnerstva«. Hkrati naj SID banka postane »platforma, kjer mali lahko uspemo. Tedaj bomo z veseljem prišli z novimi projekti, s katerimi lahko uspemo tudi drugje«, je sklenil Zorko.




(Avtor fogotografije - Klemen Žumer, informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji)

Predstavitve:


Manifest industrijske politike - akcijski načrt, Marjan Mačkošek

- Kako spodbuditi preporod kemjske industrije - Rene van Sloten (eng)

Program EU za strateške naložbe - namen, inštrumenti, deležniki - Sibil Svilan, SID banka

Digitalna Slovenija - digitalizacija gospodarstva - Igor Zorko, ZIT

Pametna specializacija - priložnost za gospodarstvo, Peter Wostner

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.