Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP), ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, povečuje aktivnosti za izboljšanje javnih naročil, zato je v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in Mariborsko razvojno agencijo (MRA) organizirala posvet o javnih naročilih.

ZKŽP je med svoje najpomembnejše naloge uvrstila izboljšanje praks v sistemu javnih naročil hrane. Posveti v obliki konkretnih delavnic bodo ena od številnih aktivnosti, ki jih bo zbornica izvajala v naslednjih tednih. Posveta, ki je potekal v pristnem agroživilskem okolju na sejmu AGRA, se je udeležilo 56 predstavnikov iz 28 javnih zavodov (vrtcev, osnovnih šol, bolnišnic, domov za ostarele, varstveno delovnih centrov, občin in razvojnih agencij).»S skupnimi močmi je potrebno zagotoviti, da se bo delež slovenskih pridelkov in živil v javnih zavodih povečeval. Trudili se bomo v smeri odprave čim več težav in v iskanje  primernih rešitev zanje. Prisotnost domačih pridelovalcev in predelovalcev v javnih zavodih se mora povečati,« je dejala direktorica ZKŽP dr. Tatjana Zagorc.

Vloga resornega ministrstva (MKGP) je bila in bo tudi v prihodnje izredno pomembna. Andrej Potočnik (MKGP) je povzel dosedanje aktivnosti na področju javnih naročil in zadnje spremembe. Pomembna novost ZJN3 je, da lahko vrednost nabave po lastni izbiri naročnika predstavlja največ 80.000 € na posamezni sklop in največ 20 % skupne vrednosti javnega naročila.    

Mag. Jana Ramuš (ZKŽP) je predstavila predloge živilskopredelovalne industrije za izboljšanje javnega naročanja, ki racionalizirajo predsem število izdelkov in vzpostavljajo nov način ocenjevanja dobaviteljev. »Nekateri naročniki so imeli nerealne potrebe po 400 različnih pekovskih izdelkih, ki pa jih seveda potem nikoli niso nabavili v takem obsegu. Razumemo pa, da potrebujejo ustrezen način ocenjevanja kakovosti dobavitelja in njegovih izdelkov, zato skupaj z različnimi partnerji pripravljamo metodologijo«, je dejala Ramuševa. Na ZKŽP ugotavljajo, da je še vedno previsok delež tistih javnih zavodov, kjer je cena edini kriterij, kakovost in lokalnost pa sta kot kriterija zanemarjena.

Na posvetu so bile poudarjene tudi težave ob dobavah zaradi nespoštovanja pogodbenih zahtev. »Dobre prakse so pogojene tudi z ustreznim prevzemom živil ob dobavi. Prevzem je vir bistvenih informacij, ki opredeljujejo odnos med naročnikom in dobaviteljem«, je poudarila Katarina Jevšjak (ZKŽP).

Mag. Marko Višnar (Meso Kamnik) je v imenu vseh podjetij poudaril, da domači pridelovalci in predelovalci prispevajo več v državni proračun in da moramo sami skrbeti za svojo prehransko varnost, kljub vpetosti v Evropsko unijo. Kot poznavalec veterinarskih praks je še poudaril: »Slovenija je med tistimi državami, kjer se uporabljajo bistveno manjše količine antibiotikov v prireji živali kot v drugih države EU. Z uvozom mesa uvažamo tudi rezistentnost bakterij.«

V sklopu »Beseda dobavitelja« je Silvester Pečjak predstavil prednosti domačih proizvajalcev.  Pekarna Pečjak kakovost svojih izdelkov potrjuje s skrbnim izborom sestavin in popolno opustitvijo uporabe trans maščob v vseh svojih izdelkih. Poleg tega veliko prizadevanj namenjajo izboljšanju sestave živil, saj zmanjšujejo vsebnost sladkorja, vsebnost maščob in s tem tudi samo energijsko vrednost.

Prisotni so se strinjali, da trenutno delujoči način javnega naročanja potrebuje rešitve, ki bodo prinesle otrokom, starostnikom, bolnikom in ostalim  kakovostna živila. Zato se je vzpostavila delovna skupina za pripravo vzorčnega modela javnega naročila, ki jo je predstavila mag. Danijela Kocuvan (MRA). V pripravi modela bodo sodelovali predstavniki ZKŽP, MKGP, MRA in petih  javnih ustanov iz zgornjega Podravja.

Fotogalerija