Mediji

Arhiv: Korak bližje h digitalni transformaciji zahodnega Balkana

Bled, 5. septembra 2016 - Na današnji konferenci, ki je potekala v okviru strateškega blejskega foruma, so predstavniki vlad, zbornic in podjetij iz držav  regije zahodnega Balkana razpravljali o možnostih in priložnostih za pospešitev digitalnega preoblikovanja ter za krepitev regionalnega sodelovanja na območju zahodnega Balkana. Gospodarske zbornice so podpisale Enotno digitalno iniciativo (EDI) s ciljem povezovanja držav zahodnega Balkana za uspešen razvoj, gospodarsko rast in blagostanje »Future Region«. Dogodek je potekal v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Ministrstva za javno upravo.

 

Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je ob današnji priložnosti izpostavil, da bo za 90% delovnih mest že leta 2020 potrebno poznavanje informacijskih tehnologij, kar pomeni, da »moramo naslednja 4 leta intenzivno vlagati v znanje«. Najbolj mu da misliti, da je na svetu samo 2% podjetij, ki danes v celoti izkoriščajo prednosti naprednih tehnologij. Največji pomen vidi v povezovanju, vlaganju v znanje in kompetence, spodbujanju inovacij in razvoja ter ustvarjanju jasne digitalne strategije, ki bo temeljila na realnih in oprijemljivih ciljih in aktivnostih, ki se lahko začnejo izvajati takoj. Na ta način bodo pripravljeni dobri temelji, saj se je treba zavedati, da »nas bo prihodnost v vsakem primeru vsaj delno presenetila in bo zagotovo drugačna kot si jo danes predstavljamo«.

 

Tudi Suzana Leben, Služba za projekte in sisteme kakovosti v Telekomu Slovenije, je prepričana v nujnost digitalizacije. Poudarila je pomen povezovanja in sodelovanja, tako znotraj kot med panogami, znotraj države, pa tudi med državami regije. Digitalna transformacija, ki je v večini podjetij že vključena v njihove poslovne strategije, je ključna za digitalizacijo zahodnega Balkana kot regije prihodnosti.

 

Član uprave Mercatorja, Drago Kavšek, je spregovoril o notranji digitalni transformaciji v Mercatorju, usmerjeni v izboljšanje kontrole in učinkovitosti, vezani tudi na zunanje zahteve. Za uspeh je treba spremeniti procese in sisteme, pravi. Zbiranje in analiza podatkov ter segmentacija kupcev so ključnega pomena za oblikovanje novih in inovativnih storitev. Vse informacije, sisteme nameravajo povezati v enotno platformo, saj želijo kupcem ponuditi individualizirano ponudbo, kot jo ti tudi pričakujejo.

 

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, je dejal, da se vsi soočamo s hitrimi spremembami v okolju, zato se moramo tudi sami zelo spremeniti. To velja tudi za bančništvo kot zelo tradicionalno dejavnost. Banke morajo poenostaviti poslovanje, procese in storitve. Treba je razumeti potrebe in vedenje strank. Prihodnost bančništva vidi v spletnem bančništvu, čeprav se bo tudi klasično ohranilo.

                                                                                                              

Dr. Mitja Jemol iz Instituta Jožef Stefan je izpostavil, da smo že danes v regiji povezani. Imamo veliko skupnega, vendar smo si tudi različni. Zato si moramo veliko stvari izmenjati, komunicirati. Digitalizacija po njegovem mnenju spodbuja inovacije. Napredek je možen s povezovanjem, sodelovanjem, izmenjavo informacij. Cilj vseh prizadevanj mora biti maksimizacija blaginje in zadovoljstva, seveda pa je treba imeti realistična pričakovanja. Med drugim se je zavzel za izmenjavo in integracijo primerov najboljše prakse, podatkov in informacij, določitev strateških smernic in programov za regijo ter racionalizacijo obstoječih aktivnosti v podporo nadaljnjemu razvoju regije.

 

Na okrogli mizi z naslovom Izzivi digitalne transformacije v državah EU in regiji zahodnega Balkana so sodelovali podpredsednik vlade in minister za javno upravo Boris Koprivnikar, črnogorski podpredsednik vlade in minister za informacijsko družbo in telekomunikacije Vujica Lazović, vodja predstavništva EK v Sloveniji Zoran Stančič, predsednik srbske gospodarske zbornice Marko Čadež, Marko Babić iz hrvaške gospodarske zbornice ter podpredsednik GZS Igor Zorko. Zorko je med drugim opozoril na obstoj številnih ovir, kot so medsebojne meje, stare industrije … , ki jih je treba preseči. Do sprememb mora priti hitro, a s pametjo. Treba se je namreč zavedati tako pozitivnih kot tudi morebitnih negativnih posledic digitalizacije. Zato je najbolj smiselna postopanje po malih korakov. Spremembe morajo podpirati tako vlade, kot zbornice in podjetja. Pozdravil je, da se vsi deležniki zavedajo pomena digitalizacije in jim ta predstavlja skupen cilj. 

 

Boris Koprivnikar, podpredsednik vlade in minister za javno upravo Republike Slovenije, je v sklepnem govoru med drugim poudaril, da je za pospeševanje razvoja in evropskih integracijskih procesov zahodnega Balkana nujno, da države sodelujejo na političnem, gospodarskem, razvojnem in drugih področjih. Digitalizacija je tista, ki to sodelovanje omogoča. Sodelovanje in integracija na področju digitalne transformacije bo krepila pretok podatkov, poenotenje zakonodajnih okvirjev, standardov, kompetenc, novih poslovnih modelov in produktov ter infrastrukture.

 

Zavedajoč se pomena digitalizacije regije so predstavniki zbornic na današnjem dogodku slavnostno podpisali Enotno digitalno iniciativo s ciljem povezovanja držav Zahodnega Balkana za uspešen razvoj, gospodarsko rast in blagostanje »Future Region«. S podpisom so se zavezali k izmenjavi izkušenj, dobrih praks, povezovanju standardov in industrij ter odpiranju novih priložnosti v regiji.

 

 

 

 

Dodatne informacije: Tajda Pelicon, 041 397 194

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.