Ljubljana, 7. septembra 2016 – Nujni so predvsem bistveno večja vpetost izobraževalne sfere v gospodarstvo, vzpostavitev privlačnejšega davčnega in investicijskega okolja, digitalizacija gospodarstva ter povečanje sredstev za R&R brez dviga javne porabe, so se strinjali udeleženci današnje 3. strateške konference Slovenija 5.0. Dogodek je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v sodelovanju z Inženirsko akademijo Slovenije (IAS).

 

Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič vidi današnji dogodek v luči povezovanja razvojnih strategij znotraj gospodarstva z razvojnimi razmišljanji v negospodarstvu, zlasti v akademski sferi. Pogreša namreč iskanje sinergij in skupnega nastopanja do skupnih deležnikov in odločevalcev. Opozoril je na neugodno strukturo sodelovanja - slovensko gospodarstvo je v 2015 izvozilo za približno 30 mrd evrov, sodelovanje z razvojno raziskovalno sfero pa je k temu rezultatu prispevalo manj kot 500 mio evro. Razvojni izzivi se spreminjajo. Postati moramo pametni, vitki in hitri.

 

Rok Uršič, podpredsednik IAS, je izrazil željo po čim večjem dialogu med deležniki, hkrati pa opozoril na pomen pravočasnega ukrepanja, ko gre za močna inovacijska podjetja. Kot primer je navedel finsko Nokio, ki je bila prodana, vendar Finci s tem denarjem sedaj razvijajo nove produkte.

 

Po besedah glavnega tajnika IAS prof. dr. Jožeta Vižintina smo v Sloveniji dobri v neposrednem bogatenju človeških sposobnosti in ustvarjanju pogojev za človeški razvoj, pri uspešnosti in kakovosti življenja. Šepamo pa pri inovativnosti, kjer se uvrščamo med sledilce razvoja. Zaostajamo tako pri kreativnosti kot po številu investicij na prebivalstva. Primerjalno na države EU 28 vlagamo premalo javnega denarja v raziskave in razvoj. Šibki smo pri znanju kot temelju konkurenčnosti. Opozoril je tudi na premajhen pretok kadrov med univerzami, visokimi tehniškimi šolami ter gospodarstvom.

 

Izvršni direktor GZS Goran Novković je izpostavil, da se je nivo vlaganj zasebnega sektorja v raziskave in razvoj od začetka krize dvigoval na 700 mio EUR od leta 2012 naprej. Znotraj predelovalnih dejavnosti, ki so investirale dve tretjini tega zneska, je izstopala farmacevtska industrija. Izvoz slovenskega gospodarstva je v letu 2015 dosegel novo rekordno raven, delež visoko tehnološkega izvoza je pri tem narasel na skoraj četrtino. Po Global Creativity Indexu 2015 je Slovenija na 15. mestu med 93. državami, po Innovation Union Scoreboard 2015 pa se uvrščamo v skupino držav, močnih inovatorjev, skupaj z Avstrijo, Francijo, Belgijo, Luksemburgom, Irsko in Združenim kraljestvom. Rezultati inovacijske dejavnosti se izkazujejo tudi v trendih rastoče produktivnosti. Dodana vrednost na zaposlenega je porasla s 33 tisoč EUR v 2008 na 37 tisoč v 2014. S tem smo napredovali s 74 % EU povprečja na 82,5 %.

 

Na okrogli mizi so udeleženci razpravljali o ključnih ukrepih za tehnološki in razvojni preboj Slovenje. Ministrica za izobraževanje, znanosti in šport dr. Maja Makovec Brenčič je poudarila nujnost ohranitve ravnotežja med bazičnim in aplikativnim raziskovanjem in znanostjo. Obstoječo odprtost univerz je ocenila kot dobro. Tudi prehoda med znanostjo in gospodarstvom je po njenem mnenju vse več. Kritična pa je bila do delovno pravne zakonodaje. Dotaknila se je tudi zahteve po oblikovanju nove TIA, kjer je povedala, da bodo predlagali, da bo v novi zakonodaji vključen tudi inovacijski del, glede oblike organiziranja pa se bo potrebno še dogovoriti.

 

Samo Hribar Milič je bil kritičen do premajhne popularizacije tehničnega izobraževanja že od osnovne šole naprej. Zavzel se je za omejevanje vpisov na visoke in univerzitetne šole, saj »prevelika odprtost vodi v degradacijo znanj, ki jih dobivajo mladi v terciarnem izobraževanju«. V naslednjih 5 letih bo 90% poklicev zahtevalo bistveno več znanj s področja digitalizacije kot danes. Kot je izpostavil, »nam teče voda v grlo, kar se tiče pridobivanja teh znanj«. Premalo je tudi znanj s področja povezovanja, timskega dela, premalo se spodbuja zvedavost.

 

Udeleženci so se strinjali, da so ključni ukrepi za tehnološki in razvojni preboj Slovenije model kroženja raziskovalcev med univerzami in gospodarstvom, reforma razpisanih tehniških (inženirskih) programov na vseh 3 stopnjah v visokem šolstvu, povečanje javnih sredstev za R&R ob hkratnem prestrukturiranju znotraj javne porabe, privlačno davčno in investicijsko okolje ter pospešitev digitalizacije industrije in storitev. (Več o ukrepih v priloženem dokumentu).

 

 

 

Dodatne informacije: Tajda Pelicon, 041 397 194