Mediji

Arhiv: UO GZS: Upravičenost do davčne olajšave za raziskav in razvoj – merila ne morejo veljati za nazaj

Celje, 14. septembra 2016 – UO GZS je na današnji seji z ministrom Počivalškom razpravljal o gospodarskih strategijah, SRIPih ter podpori podjetništvu. Člani UO pričakujejo predvsem rešitev pri upravičenosti olajšave za raziskave in razvoj. MGRT bo pristopil k pripravi novega navodila, predlagal bo tudi spremembo pravilnika, ki bo vlaganja v RR bolj opredelil. Za nazaj bo FURS poskušal razložiti problematiko. Na MGRT so prepričani, da če je bilo prvo navodilo, na katero se FURS sklicuje, pripravljeno v letu 2014, ga za obdobje pred tem ni mogoče uporabiti.

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Marjan Mačkošek je uvodoma izpostavil, da je večina gospodarstva in gospodarskih asociacij izrazito nezadovoljnih s predlogom davčnega prestrukturiranja, ki ga je prejšnji teden sprejela Vlada RS. V takšnem kontekstu vladna politika ni niti razvojna niti pravična do večine delovno aktivnih prebivalcev, ki delajo v gospodarstvu. Od ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pričakuje, da »na to opozarja tudi javno, če je res tako imenovani advokat gospodarstva znotraj vlade«. Opozoril je tudi na problematiko v zvezi z olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj. V zadnjih nekaj mesecih so namreč številna slovenska podjetja prejela poziv FURS za predložitev dokumentacije v zvezi z vlaganjem olajšave za raziskave in razvoj, pri čemer se FURS oziroma posamezni finančni uradi sklicujejo na mnenja MGRT (podana 2014 in 2016). Ključno sporočilo teh mnenj je, da je »osnovno merilo za določanje upravičenosti uveljavljanja olajšav za raziskave in razvoj zelo visok znanstveni standard, kar je najbolj rigorozna razlaga v evropskem prostoru«. Posledice za slovensko gospodarstvo so zelo škodljive, kar bo negativno vplivalo na stabilnost poslovanja in bodoča vlaganja v razvoj in raziskave, je še povedal.

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, verjame, da se vlada zaveda, da »ne moremo in ne bomo gospodarstva dodatno obremenjevali«. Na področju gradbene zakonodaje pričakuje pozitivne premike. Na splošno je pri administrativnih ovirah narejen napredek, vendar pa je treba narediti še bolj prijazno okolje za investicije. Pri davčni reformi si želi, da se izvede še en korak naprej. Najbolj pesimističen je pri fleksibilizaciji delovno pravne zakonodaje. Glede dualnega sistema izobraževanja je bil kritičen do trenutne rešitve, ki po njegovim besedah ne bi bila efikasna. Dualno izobraževanje ne sme dodatno obremenjevati delodajalcev, je bil zelo jasen. Takega zakona kot je sedaj pripravljen, ne nameravajo »spustiti skozi«.

Člani UO so v razpravi opozorili na problematiko v zvezi z pregledi upravičenosti uveljavljanja olajšave za raziskave in razvoj. Na ta način razvoja sploh več ne prepoznamo, temveč le še znanstveni pristop k raziskavam, je povedala dr. Cvetka Tinauer, predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Zahtevala je preverbo, ali so uporabljena merila obstajala tudi takrat, ko je stopil pravilnik v veljavo. Če se sedaj zahteva objavo strokovnih člankov v revijah svetovnega kova, bi morali to namreč skomunicirati že tedaj, ko so podjetja začela vlagati v RR. Raziskave in razvoj ni eno in isto, je še dodala. Ministru je prenesla vabilo enega najnaprednejših slovenskih podjetij, KLS Ljubno, ki ima sedaj prek 120.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Direktor Bogomir Strašek je prosil za obisk v svoji tovorni, da pokaže, kako nesmiseln je ta pristop o upravičenost davčnih olajšav v RR.

Jernej Tovšak, v.d. generalnega direktorja Direktorata za notranji trg, je odgovoril, da so za naprej pristopili k pripravi novega navodila. Predlagali bodo tudi spremembo pravilnika, ki bo vlaganja v RR bolj opredelil. Za nazaj bodo FURS poskušali razložiti problematiko. Prepričani so, da če je bilo prvo navodilo, na katero se FURS sklicuje, pripravljeno v letu 2014, ga za obdobje pred tem ni mogoče uporabiti.

Člani UO so opozorili tudi na mačehovski odnos do gradbeništva v Sloveniji. Predlagali so oblikovanje direktorata za gradbeništva. Vsi deležniki skupaj naj bi pripravili strategijo nacionalnega interesa za to področje. Sicer čez nekaj let večjih igralcev, ki so sposobni izvesti infrastrukturne projekte in prodreti na tuj trg. MGRT naj bi se vključil tudi v razpravo na področju predloga nove gradbene reforme. Poglavje o pogojih za opravljanje dejavnosti naj se umakne iz predloga zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, saj bi posledično arhitekturna zbornica prevzela ne le nadzor nad potrebnimi strokovnimi pogoji za opravljanje dejavnosti, temveč tudi nad celotnim procesom gradnje. Pripravi naj se ločen zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Počivalšek je odgovoril, da je njihova ključna težnja z zakonodajo zaščititi investitorje.

Dodatne informacije: Tajda Pelicon, 01 5898 136

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.