Mediji

Arhiv: Slovenski papirničarji potrebujejo nova znanja in nove investicije

23. novembra je na Bledu potekla jubilejni, 20. Dan papirništva, ki se ga je udeležilo 280 strokovnjakov iz 15 držav. Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je v uvodnem nagovoru poudaril, da slovenska papirna industrija posluje nadpovprečno dobro, vendar pa so bili ti rezultati stežka pridobljeni. Papirničarji se zavedajo, da potrebujejo nova znanja in nove investicije, s strani zakonodajalcev pa pričakujejo spodbudno konkurenčno okolje.

Papirna industrija v zadnjem času vztrajno raste. Gre za panogo, ki beleži nadpovprečne obsege proizvodnje ob hkratnem uspešnem upoštevanju okoljskih zahtev. Trajnostni značaj papirništva priznava tudi država, saj je papirni industriji pripadla glavna povezovalna vloga v strateškem programu za prehod v krožno gospodarstvo republike Slovenije. Omenjeni program, izbran v okviru strategije pametne specializacije, je predstavila mag. Mateja Mešl, direktorica Inštituta za celulozo in papir, skupaj s še nekaterimi partnerji programa. Poudarili so, da je ključno medsektorsko povezovanje in usmerjenost v nove trende, med katerimi je biogospodarstvo tisto, kjer želi Slovenija bolje izkoristiti številne potenciale. »Cilj je vstopiti na rastoči trg zelenih rešitev, ki je del naše realnosti podobno kot digitalizacija,« je poudarila Mešlova.

O spremenjenih potrošniških navadah in novih poslovnih modelih je spregovoril tudi Tadej Gosak, predsednik Združenja papirne in papirno predelovalne industrije (ZPPPI). »Slovenska papirna industrija se je pomembno prilagodila novim vlogam papirja na trgu. Izvozi več kot 80 odstotkov proizvodnje, kar jo uvršča med generatorje slovenske gospodarske rasti.« Poudaril je, da se papirništvo na eni strani sooča z ambicioznimi cilji dviga dodane vrednosti (+ 50 %), na drugi strani pa s prihajajočimi visokimi okoljskimi cilji EU. Za uspešno doseganje teh ciljev potrebuje dodatna vlaganja in konkurenčno okolje, ki ga papirništvo pričakuje od zakonodajalcev. Hkrati je poudaril, da se papirničarji v zadnjem obdobju intenzivno posvečajo izobraževanju, saj so nova znanja nujno potrebna, če se želi panoga prilagoditi izzivom digitalizacije. »Spremembe in prilagoditve poslovnih modelov so nujne, za kar je odgovoren menedžment podjetij. Rešitve prinaša povezovanje znotraj panoge, sodelovanje z drugimi industrijami in iskanje inovacij,« je poudaril Gosak.

Petra Prebil Bašin, direktorica ZPPPI pri GZS, je v pregledu razvoja in sprememb papirne panoge v zadnjih 20 letih poudarila, da je krožno gospodarstvo za papirno industrijo velik potencial in da lahko zato slovenska papirna industrija z optimizmom zre v prihodnost, obenem pa je izpostavila velik pomen lastnega izobraževanje in proaktivnega delovanja pri uveljavljanju interesov panoge. 


V prvih treh kvartalih letošnjega leta v Sloveniji beležimo kar 4,9-odstotno rast proizvodnje papirja in kartona, kar je visoko nad evropskim povprečjem, ki znaša 2,7 odstotka.

Dodatne informacije: Petra Prebil Bašin, m: 041 316 901, petra.prebil.basin@gzs.si

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.