Pri Analitiki GZS ocenjujemo, da je napoved Evropske komisije zelo ambiciozna in še v večji meri temelji na rasti zasebne potrošnje. Ta bo rasla tako zaradi boljših razmer na trgu dela kot zaradi rasti posojil. Napovedana rast naj bi bila skoraj še enkrat višja kot v evroobmočju. Tudi izvozna pričakovanja izkazujejo visoko rast povpraševanja po našem blagu v naših glavnih izvoznih partnericah. Vprašljiva je tudi dinamika črpanja investicij iz EU skladov.

Tako visoka gospodarska rast seveda ni vzdržna. Po naši oceni je dolgoročna vzdržna gospodarska rast za Slovenijo med 1,8 in 2 %. Visok porast inflacije in približevanje naravni stopnji brezposelnosti dokazujeta, da se nevarno bližamo obdobju 2007-2008. Ob obratu poslovnega cikla, ki bo najbrž zopet pogojen od zunaj (padec povpraševanja na izvoznih trgih), se bo javno-finančni primanjkljaj zopet hitro močno povečal. Pretekle izkušnja nas učijo, da kriz ni mogoče napovedati, vendar so njihovi vzorci ponavljajoči. Strukturni primanjkljaj, ki upošteva gospodarski cikel, naj bi se celo poslabševal, kar je slaba novica za dolgoročno vzdržnost javne blagajne.

Gospodarske razmere, v katerih se nahajamo sedaj, so torej idealne za resno implementacijo strukturnih reform, ki bodo omejile rast izdatkov, povezanih s staranjem in zdravjem. V času gospodarske rasti so namreč navedene prilagoditve manj boleče in jih prebivalstvo lažje sprejme. Prav tako bi morali hitreje zniževati javni dolg, da sprostimo manevrski prostor ob naslednji krizi. V nedogled se namreč ne moramo zanašati na to, da bodo obrestne mere ostale tako nizko kot so sedaj.