UO GZS: Zahtevamo boljšo organizacijo zdravstva

 Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije (UO GZS) zahteva:
- podaljšanje javne razprave o predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju;
- hkrati celovito analizo finančnih učinkov novih predlogov;
- hkratno obravnavo zakonodaje, ki bo zagotovila racionalno porabo, optimizacijo zdravstvenega sistema in kakovostnejše storitve;
- usklajevanje sprememb zdravstvene zakonodaje z GZS.
Člani UO so na današnji seji s finančno ministrico razpravljali tudi o razmerah na davčnem področju in področju javnih financ.

Ključnih razlogov, zakaj potrebujemo sistemske spremembe zdravstvenega sistema, je več: demografski trendi, uvajanje novih tehnologij, slabosti obstoječega sistema, je povedal predsednik GZS Marjan Mačkošek. Gospodarska zbornica Slovenije je vsa leta v vseh svojih ključnih dokumentih opozarjala na nujnost reforme zdravstvene dejavnosti, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, ki bi zagotovila večjo gospodarnost porabe sredstev, boljšo organizacijo in finančno stabilnost. Na nujnost sprememb so opozarjali tudi drugi.

Tatjana Čerin, izvršna direktorica GZS za socialni dialog, je bila kritična do predloga zakona, ki ureja zdravstveno varstvo in zavarovanje (ZZVZZ). »Dobili smo predlog zakona brez celovitih analiz učinkov novega financiranja in potrebnih virih v prihodnosti. Nimamo zakonodajnih predlogov na področju zdravstvene dejavnosti, brez katerih ne bo prepotrebnih sprememb in učinkov.« Naštela je ključne slabosti predloga ZZVZZ, med njimi, da ne krajša obdobja plačila nadomestila za bolniško odsotnost v breme delodajalca; ne uvaja čakalnega dne/ brez plačila; ne znižuje višine prispevne stopnje najbolj obremenjenih zavezancev; novi prispevek bo iz neto plače in ne bo zmanjševal davčne osnove. Finančni viri bodo glede na novo ureditev financiranja še nestabilnejši (opozorila WHO), obvezni prispevek delodajalca za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (0,53%) pa se po potrebi lahko dvigne. Ob tem, da je tudi upravljanje ZZZS in zbranih sredstev s predlogom preveč prepuščeno političnim odločitvam, je v predlogu še cela vrsta rešitev, ki zahtevajo dodatno razpravo in obrazložitve.

 UO GZS je Vladi RS predlagal, da podaljša javno razpravo o predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Hkrati zahteva celovito analizo stanja oz. finančnih učinkov ter posledično hkratno obravnavo vse preostale zakonodaje, ki bo zagotovila racionalno porabo, optimizacijo zdravstvenega sistema in kakovostnejše storitve. Zahteva tudi, da se o vseh spremembah zdravstvene zakonodaje usklajujejo z GZS. Kot je izpostavil Martin Novšak, podpredsednik UO GZS za področje sodelovanja z območnimi oz. regionalnimi zbornicami, je ta predlagana zdravstvena reforma antireforma, ki večinoma zgolj samo povečuje dajatve.

Dve zrcalni tematiki, ki so pristojnost ministrstva za finance, zelo vplivata na gospodarstvo. Prvo področje je davčna problematika, drugo pa javna poraba, je kot ključni tematiki za finančno ministrico izpostavil Mačkošek. Javno-finančni primanjkljaj se res znižuje, vendar predvsem zaradi višjih davčnih prilivov in nižjih investicij, kot tudi nižjih izdatkov za obresti. Ob tako visoki gospodarski rasti, ki jo napoveduje Evropska komisija, bi pričakovali, da bo država še hitreje zniževala javno-finančni primanjkljaj. Vendar ga ne, zato se strukturni primanjkljaj celo povečuje. V letu 2018 naj bi znašal 2,6 %. Država bi morala obdobje napovedane nadpovprečne rasti izkoristiti za oblikovanje proračunskih presežkov, ki bi jih namenili odplačevanju dolga. Obrestne mere namreč ne bodo ostale tako nizke, saj se inflacije v evroobmočju povečuje.

Ministrica mag. Mateja Vraničar Erman je predstavila ključne načrtovane ukrepe, usmerjene v krepitev potenciala rasti in izboljšanje strukture javnofinančnih odhodkov. Osrednji cilji davčne politiki so po njenih besedah stabilni in predvidljivi javno finančni prihodki ter krepitev konkurenčnosti poslovnega okolja. Zavezani so k iskanju maksimalnih rešitev na davčnem področju – vezanih na nadaljnje prestrukturiranje davčnih bremen, izboljšanje pobiranja javnih dajatev in zmanjšanje erozij davčne osnove ter odpravljanje administrativnih ovir. Povedala je, da je posodobitev sistema obdavčitve nepremičnin v teku - nov pripis vrednosti vsem nepremičninam je predviden najkasneje sredi 2018, ponovna uveljavitev davka na nepremičnine pa najkasneje z letom 2019. Uravnoteženega proračuna ne pričakuje pred letom 2020.

Člani UO so izpostavili pričakovanje nadaljnjega prestrukturiranja v smeri nižanja davčnega bremena za gospodarstvo ter bolj holističnega pristopa k obravnavi vseh bremen, ki jih država gospodarstvo nalaga.

Na seji so člani UO razpravljali tudi o aktualnih razmerah v gospodarstvu in ključnih prioritetah GZS v letu 2017. Goran Novković, izvršni direktor GZS je med ključnimi prioritetami GZS v letošnjem letu izpostavil davčno problematiko, investicijsko okolje, javno porabo in učinke na gospodarstvo, trg dela, zdravstveno in pokojninsko reform ter izobraževanje za gospodarstvo. UO GZS je podprl ključne tematike in stališča, kot jih je vodstvo GZS predlagalo za leto 2017.

Ministrica za finance gostja UO GZS