Mediji

Arhiv: 5 zahtev za trajnostno gradbeništvo

Ljubljana, 21. marca2017 –  Zlato investicijsko pravilo, ukrepi proti socialnemu dampingu, uveljavitev smernic javnega naročanja v praksi, ustanovitev paritetnega sklada ter obvezna veljavnost Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti za vsa v Sloveniji delujoča gradbena podjetja so ključne zahteve za zagotovitev trajnostnega gradbeništva, ki jih predstavniki gospodarstva in sindikatov naslavljajo na vlado.


Generalni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič je današnjo strateško konferenco označil kot priložnost, da javnostim pokažemo, da je gradbeništvo sposobno biti ena izmed najbolj propulzivnih panog, kot to sicer velja drugod po svetu. Izpostavil je, da je treba načrtno spodbujati vlaganja v gradbene objekte in infrastrukturo. Ustvariti je treba pogoje, da bo »gradbeništvo zadihalo s polnimi pluči ter da se soočimo z dejstvom, da potrebujemo trdne socialne standarde«.


Po besedah ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška bi moralo izboljšanje pogojev v gradbeništvu postati strateška usmeritev Slovenije. Gradbeništvo vidi kot zapostavljeno panogo, saj ni niti zanj pristojnega ministrstva – namesto tega je prepuščeno odločitvam več resorjev. MGRT bo pripravil zahteve in aktivnosti ter jih predlagal vladi. Od leta 2008 naprej je 23 od 30 največjih gradbenih podjetij propadlo. Treba je ustvariti pogoje, da se v prihodnosti kaj takega ne bi ponovilo. Zato je pomembno, da se gradbena zakonodaja spremeni in uveljavijo, ki bodo gradbeništvu omogočali pogoje za poslovanje.


Smernice za javno naročanje gradenj (sprejete decembra 2016) - pripravljene v sodelovanju z različnimi deležniki, med drugim z različnimi naročniki in zbornicami, predvsem z GZS in OZS -, je minister za javno upravno Boris Koprivnikar označil kot učinkovito orodje za kakovostnejše javno naročanje gradenj. Izrazil je željo, da se uporaba smernic okrepi, da ne bodo same sebi namen, ampak koristen pripomoček v panogi.

Direktor Zbornice gradbeništva in IGM mag. Jože Renar je pojasnil, je bilo v lanskem letu zaznati najnižji obseg gradbeništva v zadnjih dvajsetih letih. V EU28 je Slovenija na 22. mestu po deležu gradbeništva v BDP. Vendar pa so opazne pozitive poslovne tendence (povišan kazalnik zaupanja), čemer botrujejo visoka rast stanovanjske gradnje, optimistični načrti države ter nove zasebne investicije. Tudi za področje prometa so obeti izjemno visoki, vendar je malo jamstev za realizacijo izgradnje infrastrukture. Sistemski okvir za poslovanje gradbeništva je še vedno neustrezen, je opozoril. Če ne bo prišlo do njegove spremembe, pomeni to ponavljanje napak izpred desetih let - z znanimi posledicami. Napočil je pravi čas za takšne sistemske spremembe, ki bodo pripomogle k temu, da bo gradbeništvo postala konkurenčna, razvojno in inovativno usmerjena panoga, ki bo odpirala kakovostna delovna mesta.

Posnetek okrogle mize


Damir Topolko, direktor Direkcije RS za infrastrukturo, je kot osnovna predpogoja zagotavljanja stabilne dinamike naročil gradenj v infrastrukturi navedel zanesljivo financiranje v znani minimalni višini ter ustrezno število pripravljenih projektov za projektiranje in izvedbo v posameznem proračunskem letu. Kot druge potrebne pogoje je naštel možnost fleksibilnega upravljanja z viri, zadostno število strokovno usposobljenega kadra ter ustrezno in racionalno zakonodajo na področju javnega naročanja.

Jernej Tovšak, generalni direktor, Direktorat za notranji trg, MGRT, se je strinjal, da je glede na pomen gradbeništva kot gospodarske panoge s pomembnim multiplikativnim vplivom izjemnega pomena, da ima stabilne pogoje poslovanja. Družbenega razvoja si brez razvoja infrastrukture, kjer je ključno tudi gradbeništvo, ni mogoče predstavljati. MGRT je zato glavni sogovornik tej panogi. Zamisel je, da dobi čim bolj jasna sporočila, kaj narediti, da se ta trg stabilizira. Uvedba paritetnega sklada bi po njegovem prepričanju imela velik pozitiven vpliv na stabilizacijo gradbenega trga.

Dr. Tomaž Vidic, Dars, pravi, da ima vsaka država svoj sistem javnega naročanja. O avstrijskem modelu je med gradbinci veliko govora. V slovenskih smernicah so določene njihove rešitve povzete.

Urša Skok Klima, MJU, se zavzema za to, da se predvsem naročnike prepriča, da začnejo smernice uporabljati in se jih ne bojijo. Najbolj napačno bi bilo obstati na sedanji točki in smernice spraviti v predal.

Prof. dr. Matjaž Mikoš, UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, je prepričanja, da je treba nujno povečati vpis na tehnične in strokovne šole, gimnazijskim dijakom pa ponuditi tudi inženirske vsebine.

»Več zdrave pameti, več odgovornosti, več nacionalne zavesti nas bo peljalo do uspeha. In če se bomo med seboj bolj poslušali, bomo jutri tudi pametnejši,« misli Igor Banič, Pomgrad, ki je še pripomnil, da se v Sloveniji raje projektira tisto, za kar slovenski gradbeniki nimajo tehnologij, namesto da bi projektirali tisto, za kar so naša podjetja ustrezno opremljena.

Oskar Komac, sekretar Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, meni, da nizke cene pomenijo visoke družbene stroške. Predlagal je pripravo kataloga referenčnih cen za posamezna dela v gradbeništvu.

Prek 150 predstavnikov gospodarstva, vlade in sindikatov je na današnji 1. strateški konferenci razpravljalo o možnostih, kako gradbeništvo preoblikovati v perspektivno, mednarodno konkurenčno ter razvojno in inovacijsko usmerjeno panogo, ki bo generirala kakovostna delovna mesta. Dogodek je organizirala GZS-Zbornica gradbeništva in IGM pod pokroviteljstvom MGRT.

 

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, Služba za strateško komuniciranje GZS, 01 5898 136

 

ZAKLJUČKI PRVE STRATEŠKE KONFERENCE ZA TRAJNOSTNO GRADBENIŠTVO

Udeleženci Prve strateške konference za trajnostno gradbeništvo: Socialni partnerji v socialnem dialogu dejavnosti gradbeništva (GZS-Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala, Sindikat gradbenih delavcev Slovenije pri ZSSS in Sindikat cestnega gospodarstva PERGAM) ter GZS-Združenje za inženiring, GZS-Združenje za svetovalni inženiring, Združenje asfalterjev Slovenije, izobraževalne institucije in druge institucije naslavljamo na vlado RS sledeče zahteve za spremembe sistemskega okvira za poslovanje gradbeništva:

 

Stabilizacija trga gradbeništva:

Vlada RS mora s svojim načinom planiranja in izvajanja investicij v gradbeništvu zagotoviti dolgoročno stabilen trg za gradbena podjetja. Zato mora vzpostaviti 5 do 6 letni drsni plan za izvedbo investicij s fiksnimi investicijskimi postavkami in z zagotovljenimi finančnimi viri, da bodo letne spremembe celotnega obsega del v gradbeništvu v dveh letih padle pod 10% oz. v štirih letih pod 5%. Pri tem Vlada zadolži poseben organ, ki bo skrbel za uresničevanje tega plana na državni ravni.

 

Smernice za JN gradenj

Vlada RS mora uporabo Smernic za javno naročanje gradenj prepoznati kot strateško pomemben dokument in javne naročnike napotiti k njihovi uporabi, pripravljavce smernic pa zavezati k aktivnemu izvajanju ukrepov za njihovo uporabo. Rok 1.9.2017

 

Konvencija 94 Mednarodne organizacije dela

Vlada RS mora skladno s svojo ustavno določbo o socialni državi čim prej podpisati Konvencijo 94 Mednarodne organizacije dela o preprečevanju socialnega dampinga v javnem naročanju in s tem zavezati javne naročnike, da so odgovorni za sprejemanje neobičajno nizkih ponudb, ki ne zagotavljajo poplačil delavcem skladno z Zakonom o delovnih razmerjih in Kolektivnimi pogodbami. Pričakujemo program izvedbe z roki, končni rok uveljavitve konvencije pa je 1.1.2019.

 

Paritetni sklad v gradbeništvu

Za zmanjšanje previsokih socialnih tveganj in boljših pogojev za delo zaposlenih v gradbeništvu v Sloveniji socialni partnerji v gradbeništvu moramo ustanoviti Paritetni sklad za gradbeništvo. Od Vlade RS zahtevamo, da vzpostavi ustrezni zakonski okvir in delovanje državnih institucij, ki bodo omogočili trajnostno delovanje takšnega sklada, kot ga imajo vse stare članice EU. Pričakujemo program izvedbe z roki. Paritetni sklad bi moral začeti delovati najkasneje 1.1.2019.

 

Razširjena veljavnost Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti

Od vlade RS pričakujemo, da s spremembami Zakona o kolektivnih pogodbah z zagotoviti uveljavitev Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti kot obvezne za vsa gradbena podjetja, ki delujejo v Sloveniji

 

Pričakujemo, da bo vlada določila odgovorne v pristojnih ministrstvih za oblikovanje medresorskih delovnih skupin za pripravo izvedbenih programov za vse navedeno v roku 1 meseca. Izvedbeni programi pa bi morali biti pripravljeni do 30. 6. 2017.

Fotogalerija

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.