Mediji

Arhiv: UO GZS kritično o zdravstvenih predlogih: Samo povečujejo dajatve!

UO GZS kritično o zdravstvenih predlogih: Samo povečujejo dajatve!

Upravni odbor GZS je na seji 13. aprila po razpravi z ministrico za zdravje zahteval celovito in dolgoročno analizo stanja oz. finančnih učinkov ter obravnavo preostale zakonodaje, ki bo zagotovila racionalno porabo obstoječih sredstev, optimizacijo sistema ter dostopne in kakovostne zdravstvene storitve.

 Prispevki delodajalcev, ki so ključni plačnik v javno zdravstveno blagajno, so v letu 2016 znašali prek 971 mio evrov, prispevki zaposlenih pa 872 milijonov. Vseh prihodkov zavoda je bilo za 2,518 mrd evrov. To so ogromna sredstva, je na današnji seji Upravnega odbora (UO) Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) izpostavil predsednik Marjan Mačkošek.

Zato si želimo takšnih reformnih predlogov s strani Ministrstva za zdravje, ki bodo zagotovili racionalno porabo obstoječih zbranih sredstev in radikalno skrajšanje čakalnih vrst. To bomo dosegli le s posegi v mrežo izvajalcev in v spremembe pri upravljanju bolnišnic, zdravstvenih domov, kakor tudi z zagotovitvijo normativov in standardov, ustrezno reguliranimi plačilnimi modeli, ki bodo jamstvo za boljšo kvaliteto zdravstvenih storitev. »Slab nadzor, kadrovanje in odsotnost vzpodbud vodijo v načine delovanja zdravstva, ki so kontraproduktivni in odprti za korupcijo«, je še dodal.

 Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je predstavila načrtovane spremembe v sistemu zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter aktivnosti ministrstva za odpravo anomalij v zdravstvenem sistemu.

 Člani UO so v razpravi izpostavili bojazen vse večjih novih obremenitev gospodarstva in zavezancev. Poudarili so problematiko predolgih čakalnih dob, pa tudi omejeno dostopnost zdravstvenih storitev, zaradi česar na koncu, kot je komentirala Maja Krumberger iz Slovenskega zavarovalnega združenja, »te financiramo iz zamaškov«. Dr. Cvetka Tinauer je izpostavila racionalnost delovanja gospodarskega sistema, tako pri sredstvih kot pri organizaciji dela. Kot ključni plačniki v zdravstveno blagajno zato zahtevamo enak pristop tudi v zdravstvu. Poleg predimenzionirane mreže zdravstvenih izvajalcev je opozorila tudi na problematiko organizacije dela, večjih pooblastil menedžmenta ter njihove odgovornosti za finančno poslovanje, pa tudi ustreznega nagrajevanja. Izvršna direktorica GZS za socialni dialog Tatjana Čerin je dodala, da je ob takšnem obsegu neracionalne porabe javnih sredstev nerazumno pričakovati, da bodo delodajalci in zavarovanci pristali na dodatne finančne obremenitve.

 Upravni odbor GZS je zahteval celovito in dolgoročno analizo stanja oz. finančnih učinkov ter posledično obravnavo vse preostale zakonodaje, ki bo zagotovila racionalno porabo obstoječih sredstev, optimizacijo zdravstvenega sistema ter dostopne in kakovostne storitve. Sedanji predlog le povečuje javne dajatve.

Člani UO GZS so razpravljali tudi o pritiskih na rast plač. Kot je pojasnil generalni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič, se je delež stroškov dela v BDP v Sloveniji v zadnjih 10 letih gibal med 48 in 53 % BDP. V letu 2016 je zaposleni v zasebnem sektorju stal 16,2 EUR, kar je bilo 2,5 % višje kot v predhodnem letu. Povišanje je bilo sicer nižje kot pri Višegrajskih državah, vendar višje kot v EU-28 in območju evra. Opozoril je še, da zaseda Slovenija pri indikatorju nefleksibilnosti trga dela visoko mesto (9. mesto med 34 državami OECD pri zaščiti delavcev za nedoločen čas, 6. mesto med 34 državami pri zaščiti proti kolektivnem odpuščanju). Poleg resne situacije na področju zdravstva imamo zato tudi resno situacijo na področju plač. UO se je zavzel za to, da se v javnosti nadaljuje z proaktivnim opozarjanjem na pasti visokih plačnih apetitov ter na njihov negativni vpliv na zaposlovanje in konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

 Upravni odbor GZS je na seji sprejel predlog Letnega poročila GZS 2016 in ga posredoval Skupščini GZS v potrditev.

 

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.