Mediji

Arhiv: Slovensko gospodarstvo opozarja na negativne posledice sankcij proti Rusiji

Ljubljana, 10. maja 2017 – »Slovenija mora spoštovati svoje mednarodne zaveze do evropskih partnerjev, mora pa opozoriti tudi na neuspešnost uvedenih sankcij proti Ruski federaciji (RF),« je bil jasen generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. Prek 50 gospodarstvenikov je na današnji okrogli mizi razpravljalo o vplivu sankcij proti Ruski federaciji na evropsko gospodarstvo. Dogodek je v okviru aktivnosti Slovensko - ruskega poslovnega sveta organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS).

 

Predsednik Slovensko-ruskega poslovnega sveta pri GZS Janez Škrabec, pravi, da si Slovenija kljub sankcijam utrjuje položaj v Rusiji. Realnost je, da sankcije EU proti RF ter ruske proti-sankcije po njegovem prepričanju ne koristijo nobeni strani. Rusija si gospodarsko ni popolnoma opomogla od padca cen nafte in posledic mednarodnih sankcij ,ki so omejile predvsem njihov dostop do mednarodnih finančnih trgov. V letu 2016 je bila sicer recesija, vendar je pa bilo mogoče že v zadnjem kvartalu lanskega leta zaznati ponovno gospodarsko rast. Povečanje lokalne proizvodne je označil kot pozitivno posledico sankcij. Za slovenske izvoznike v Rusijo to pomeni korenito zmanjšanje obsega njihovega izvoza v Rusijo, čemur pa se že prilagajajo. Izvoznikom investicijskega blago se po drugi strani odpirajo nove priložnosti. Škrabec je izrazil željo, da bo EU le opustila sankcije, ki so močno škodljive gospodarskemu sodelovanju in našla drugačen način reševanja zahtevnih političnih vprašanj.

 

Jernej Müller, vodja Sektorja za zunanjo in varnostno politiko na zunanjem ministrstvu, je spregovoril o političnih prizadevanjih za ukinitev sankcij EU-Rusija ter poziciji Slovenije. Sankcije vidijo kot orodje za doseganje napredka v pogajanjih za postopno urejanje vprašanja vzhodne Ukrajine in Krima. Ne smejo predstavljati kazenskega sredstva, temveč morajo biti fleksibilne, tako da se lahko prilagajajo napredku v pogajanjih.

 

Prof. dr. Anton Bebler meni, da gre v primeru sankcij zoper Rusko federacijo tudi za neke vrste sankcije proti Ukrajini. Dejanski nameni in učinki mednarodnih sankcij so pogosto drugačni od uradno prikazanih. Poleg tega so sankcije najbolj učinkovite proti šibkim države, ki niso samozadostne. Zato torej proti Rusiji, ki je v veliki meri samozadostna, ne morejo biti učinkovite.

 

Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki GZS, je kot sankcijam najbolj izpostavljene sektorje označil izvoznike iz EU brez proizvodnje v Ruski federaciji (učinek valute) in s substituti iz drugih držav, izvoznike hrane, orožja in preciznih izdelkov ter turistični sektor (implicitne sankcije, javno mnenje). Med državami, ki so trgovinsko najbolj izpostavljene, je navedel Litvo, Latvijo (obe nad 10%), Finsko in Estonijo (obe nad 5 %), pri turizmu pa Španijo, Grčijo, Italijo in Češko. Vsekakor pa so sankcije bolj prizadele Rusko federacijo kot EU.

 

Geopolitični analitik Klemen Grošelj je poudaril širši kontekst geopolitičnih razmerij v svetu, kjer poteka proces prehoda iz bipolarnosti v multipolarnost. Ekonomska moč s strani razvitih zahodnih držav se počasi seli na azijsko celino in že leta 2035 bodo slednje bolj razvite od zahodnega sveta ter bodo lahko močneje uveljavljale svoje interese, skladno z rastočo ekonomsko pomembnostjo. Bolj kot pa sama ukrajinska kriza in vpliv sankcij proti Ruski federaciji, bo za Evropsko unijo pomembno, kako bo notranje usklajeno navzven predstavljale svoje interese.

 

 

 

 

Dodatne informacije: Tajda Pelicon, GZS-Služba za strateško komuniciranje

 

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.